Radharani Pernarčič

ustvarjalka na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti, plesna pedagoginja, pesnica in kulturna antropologinja

Radharani Pernarčič
foto: Urša Valič

Radharani Pernarčič (1979) je diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije (OEiKA, FF, Ljubljana, 2005) ter iz sodobnega plesa in koreografije (SNDO, AHK, Amsterdam, 2007). Med leti 2009 in 2012 je bila zaposlena kot asistentka raziskovalka na oddelku za kulturno antropologijo (FF, Ljubljana) ter v sodelovanju z univerzami po Evropi izvedla vrsto delavnic za povezavo teoretskega znanja in performativnih veščin, obenem pa s svojimi znanstvenimi članki opozarjala tudi na problematiko samozaposlenih, ki jo je raziskovala že od leta 2003. Vse od takrat razvija kompleksen interdisciplinaren pristop in se spontano pomika med različnimi mediji/polji.
Na uprizoritvenem področju jo zanima predvsem gibanje prostora ter raziskovanje različnih načinov komunikacije, igrivosti in notranjih stanj/vzgibov, ki razpirajo performativno-gibalni material in relacije: slednje razvija zlasti v okviru večletnega projekta Na začasnem naslovu najinega početja z Gregorjem Kamnikarjem. Od klasičnih formatov predstav se je zato preusmerila bolj k inštalacijam in improvizaciji. Pod vplivom Body Wheather prakse ter na podlagi večletnega lastnega vodenja delavnic in telesne vadbe za različne generacije (tudi otroke in starejše) je razvila samostojni gibalno-kognitivni trening in leta 2012 ustanovila SENSEncePICNIC (platformo za vzgajanje in raziskovanje kinestetične inteligence, senzibilnosti in percepcije) ter stopila v sodelovanje z zavodom Federacija. V letu 2014 je kot »tihi mentor« sodelovala z magistrsko študentko kognitivne znanosti (Dayano Hristova) ter z njo zasnovala serijo gibalnih preizkusov na oddelku za umetno inteligenco in rehabilitacijsko robotiko. Njeno spajanje različnih področij jo je 2014 privedlo v stik z Juhanijem Pallasmaajem, ko je bila povabljena, da napravi uvod v njegovo predavanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter kot komentator sodeluje na njegovi tedenski delavnici za študente, na temo preseganja forme pri snovanju prostora.
Izdala je dve pesniški zbirki, Vesolje žalujko, veter žaluzije (2008) in Bull-roarer (2013; nominacija za Jenkovo nagrado), objavljenih/javno branih pa je bilo tudi že veliko pesmi iz njene tretje (še neizdane) zbirke Skalpel za sanjko membrano. Njena poezija je bila predstavljena v domačih in tujih literarnih revijah, zbornikih in antologijah, na mednarodnih festivalih ter bila prevedena v številne jezike (angleški, poljski, češki, katalonski, hebrejski, bolgarski itd.). Nekaj njenih pesmi iz prve zbirke so uglasbili Fake Orchestra in Andraž Polič, 2014 pa sta z Mariom Babojelićem ustanovila tudi svoj ansambel Icy Noctiluca, v okviru katerega je začela raziskovati nove potenciale poetično-glasbenega ustvarjanja. Trenutno je v nastajanju njena četrta pesniška zbirka Sinesteznik Castra Fik Arke (zaLivyo Trustine Monrêve), v kateri se posveča študiju sinestezije jezika – za kar je prejela tudi pisateljsko štipendijo Društva slovenskih pisateljev.

Kontakt: rpernarcic@gmail.com

Povezave: SENSEncePICNIC   /  Na začasnem naslovu najinega početja   /  Etnologija – etnoinfolab

AVTOR, KOREOGRAF (& performer)

2013-   NA STALNEM NASLOVU NAJINEGA POČETJA – večletni plesno-raziskovalni projekt (Radharani Pernarčič in Srečko Jorš/Gregor Kamnikar):
7 VIDEOPROJEKCIJ (performativni video material: Gregor Kamnikar, Radharani Pernarčič; zasnova in montaža: Radharani Pernarčič; glasba: Icy Noctiluca) – Heliogabal, Barcelona, Španija (2016)
SCORE No. 25: LJUDEM NA POTI LJUDJE NISO NAPOTI – CARINArnica, Nova Gorica (2016)
SCORE No. 21-23: SKRITI TIGRI, VZHAJAJOČA REKA (zvok: Neven M. Agalma) – Cirkulacija 2, Tobačna, Ljubljana (2016)
SCORE No. 19: VRATA V 2D, video, Ljubljana (2015)
SCORE No. 17: PISMA V PARALELNOST (video: M. Ciuha) – Festival Vaba, Premik, Ljubljana (2015)
SCORE No. 16: ZERO DOUBT TOUR (zvok: Mario Babojelić) – MOTA Točka, Ljubljana (2014), (video)
SCORE No. 14: SMALL BRAIN TOUR – Festival F.A.C.K, MSUV, Novi Sad, Srbija (2014)
POLIPOGON – Poligon, Tobačna, Ljubljana (2014)
SCORE No. 5-7: NA ZAČASNEM NASLOVU NAJINEGA POČETJA – Center Premik, Ljubljana (2014)
2016 VOLumNA Black (Colin Black, Črt Trček/Gregor Kamnikar, Radharani Pernarčič); Galerija Alkatraz, Ljubljana
2015 DYNAMIC DIFFICULTY ADJUSTMENT (Colin Black; Črt Trček (Gregor Kamnikar), Dayana Hristova, Radharani Pernarčič, Bartłomiej Mróz) – Center sonoričnih umetnosti, Vodnikova domačija, Ljubljana
NEFORMA 40 (Radharani Pernarčič, Chu-Chiba (Gregor Kamnikar), Mario Babojelić); zavod Sploh – Španski borci, Ljubljana
SOBOTNA IMPROVIZACIJA NA PARMOVI – javni redni tedenski plesni improvizacijski dogodki (Tina Janežič, Gregor Kamnikar, Radharani Pernarčič) – Premik/studio Fouklor, Ljubljana
2014 HIŠAKIKLAVRT (Mihaela Ciuha & Radharani Pernarčič); KUD Sestava – Galerija Srečišče, Celica, LJ
NEFORMA / F.A.C.K. MSUV, plesno-glasbena improvizacijska predstava (Tomaž Grom, Jošt Drašler, Ana Kravanja, Samo Kutin, Marko Karlovčec, Radharani Pernarčič, Gregor Kamnikar, Jovan Jakšić, Andrea Tya Petrović, Rastko Pietro Chirco Popović,  Maro Zacharogianire, idr.), zavod Sploh – Festival F.A.C.K. Muzej savremene umetnosti Vojvodine, Novi Sad, Srbija
2012 PESNIŠKI DVOJEC STROPNIK – PEVEC (Radharani Pernarčič & Marko Karlovčec) – KGB, Maribor
3. LIRIKONFESTOVO EPEKETANJE: TRIPERESNO, NAVKREBER IN VŠTRIC (Radharani Pernarčič & Samo Kutin) – Mestna knjižnjica Velenje (foto)
2011 VESOLJE ŽALUJKO, VETER ŽALUZIJE – multimedijski perfomans (Radharani Pernarčič, Bojan Brecelj, Aljoša Dujmič, Ilona Jerič, Dejan Koban, Jelena Lasan, Bojan Matjašič, Maria Mavridou, Miha Novak, Glorjana Veber, Sonja Zlobko) – festival Teden kulture na placu, Metlika
2010 ŠAL ZA VESOLJKO – ALI KAJ BO ZRASLO IZ KOLOVRATAmultimedijski performans (Radharani Pernarčič; Blaž Bačar, Bojan Brecelj, Veronika Dintinjana, Ilona Jerič, Rada Kikelj, Dejan Koban, Marko Kumer, Jelena Lasan, Bojan Matjašič, Ivan Mijačević, Miha Novak, Glorjana Veber, Mateja Gorjup, Samo Kutin Sonja Zlobko in Tia Žabca) – KUD France Prešern, Ljubljana
2009 POLNE SOB S PRIPRTIH HODNIKOV; KUD C3 – rastlinjak Botaničnega vrta, Ljubljana
2002-2009 MY BODY, MY UNIVERSE – plesno-gledališke improvizacijske predstave (Radharani Pernarčič, Maria Mavridou, Diana Gadish; občasno Monica Page, Eileen Standley in Giulio d’Anna) – de Theaterschool; Polannen Theatre; Muiderport theatre; Danstheater itd., Amsterdam, Nizozemska; Festival Sanje, Kongresni trg, Ljubljana …
2008 LAST MINUTE OPEN JAZZ FESTIVAL, nastop na otvoritvi Jazz festivala Bale – odprti oder – Last Minute Open Jazz Festival, Bale, Hrvaška
FIELD OF AQUARIUS & VAN GOGH’S SKY (Janja Rakuš) – Dasart, Plantagedoklaan, Amsterdam
2007 WHERE THAT LONELY ATTIC, de Theaterschool (SNDO) – Melkweg theatre, Amsterdam, Nizozemska
FIVE STORIES BELOW (Radharani Pernarčič & Maria Mavridou), de Theaterschool (SNDO) – Melkweg theatre, Amsterdam, Nizozemska
2006 ŽIVALSKI GLASOVI, NAJBOLJ ČLOVEŠKI, solo (predelana plesna predstava) – Festival Nagib, Maribor
ANIMAL VOICES, MOSTLY HUMAN, de Theaterschool (SNDO) – Danstheater, Amsterdam, Nizozemska
FITNES POEZIJA – gibalni performans na poezijo (Radharani Pernarčič, Alja Adam, Lidija Dimkovska in Aleš Mustar) – Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana
2005 WHAT WE FORGOT BEFORE DAWN (Radharani Pernarčič & Maria Mavridou), de Theaterschool – Danstheater, Amsterdam
SINK SANK SUNK; deTheaterschool, Amsterdam
2004 LOST IN TRANSITION; de Theaterschool, Amsterdam
DIRT IN HER FINGER (Maria Mavridou) – Festival Plankgas, Gasthuis, Amsterdam
SANTE FILTER (Maria Mavridou) – de Theaterschool, Amsterdam
2002 LEFT (Radharani Pernarčič & Danny Molenaar) – Dansstudio, Leiden, Nizozemska

PERFORMER, PLESALEC/RAZISKOVALEC GIBA

2015/16 ZELENA MIZA (Mateja Bučar); DUM – različne kavarne po Ljubljani, Festival Spectrum, Villach, Avstrija; 21. festival sodobnih performativnih praks Performa & Platforma, Maribor
2014 ICY NOCTILUCA, koncert/performans (Radharani Pernarčič & Mario Babojelić), LUD Šerpa – Menza pri koritu, Metelkova, LJ (video)
2005-2007                                              DVE ŽENSKI FIGURI V GIBANJU, raziskava giba za risbo in skulpture Eddyja Roosa (Eddy Roos; Radharani Pernarčič & Maria Mavridou) – razstava v Kunstronde, Tilburg (2006), monografija »Eddy Roos: Verstilde beweging«, Drents Museum, Assen, Waanders Uitgevers, Zwolle, 2009; Amsterdam, Nizozemska
2006 CROSS MY DESERT WITH THAT CHEAP TALK YOU’VE SET (Jasmina Križaj); de Theaterschool, Melkweg theatre, Amsterdam
LIVING IN SANITY (Valeria Primost & Mooving point dance group) – Badhuis, Amsterdam
KEEP YOUR MOBILE PHONES ON, interaktivni performans (Katie Duck) – pred Gustavom, Festival Nagib, Maribor
2004 MICRO-TELLS (Katy Hernan) – de Theaterschool, Amsterdam, Nizozemska
2003 LADIES AND GENTLEMEN … (Kirstine Kyhl Andersen) – de Theaterschool, Dansteater, Amsterdam
2001 MAKSIMALNE MINIATURE (Vita Osojnik), JSKD Kranj – Prešernovo Gledališče, Kranj

SODELOVANJA: VIDEO, RAZSTAVE, KOREOGRAFSKO SVETOVANJE

2015 FIGURA DOMA / PRHA, performativno-vizualni projekt: video in fotografska razstava (Mihaela Ciuha); Galerija Srečišče, Hostel Celica, Ljubljana; April 2014, Galerija Nočna izložba Pešak, AKC Metelkova mesto, Ljubljana (performerka in soavtorica videa za svojo figuro)
2014 TEDxUL, plesna predstava in znanstveno-raziskovalni projekt (Dayana Hristova) – Fakulteta za Računalništvo in Informatiko, Ljubljana (koreografsko svetovanje)
FIZIČNE MANIFESTACIJE, gibalno-plesni raziskovalni projekt (Snježana Premuš), Federacija – PTL, Ljubljana (opazovalka-raziskovalka izkustvene fizionomije in plesnega izraza)
POGLED Z ODRA, fotografska inštalacija/razstava portretnih upodobitev avtorjev Zavoda Federacija (Marcandrea Bagalini), Federacija – PTL, Ljubljana (sodelovanje pri zasnovi svojega portreta)
B-MAPPING, raziskovalni plesno-koreografski projekt za strukturiranje idej in komunikacij (Kai Simon Stoeger, Urban Kmet (Gregor Kamnikar), Jasmina Založnik), Nomad Dance Institute – Studio Cepetka, JSKD, Ljubljana (raziskovalka in pedagoginja z B-Mapping metodo)
2013-2014 DINAMIČNI PROSTORI, interdisciplinarno plesno-arhitekturni projekt (Snježana Premuš, Andreja Rauh-Podrzavnik, Gregor Kamnikar), Federacija – Mestni muzej Ljubljana (sodelovanje pri raziskavi in zasnovi projekta)
2006 MADE OF IRON, FEMALE (Nina Fajdiga, Diana Gadish, Marjorie Kellen, Ai Koyama, Maria Mavridou,  Maija Reeta Raumanni, Tina Valentan); Melkweg thater, Amsterdam, Nizozemska (soavtorica idejne zasnove projekta/plesne predstave, koreografsko sodelovanje)
2004 GIFT SHOP, videospot za skupino Putokazi (Matija in Mauricio Ferlin) – Amsterdam, Nizozemska (plesalka)

VIDEO PRISPEVKI 

2008 KAPICA, NIT IN ALARM, 1001 ŠTORIJA O UMETNOSTI, ODNOSU IN ČASU: razmislek o plesni predstavi Mateja Kejžarja in celovitosti konteksta, v katerem nastaja sodobna plesna umetnost. 16' 07". (Avtor in montaža: Radharani Pernarčič; Kamera: Matej Delakorda, Ajda Es, Radharani Pernarčič), Studio 12
PASTI IN IZZIVI SODOBNEGA PLESA – pogovor z Radharani Pernarčič o sodobnem plesu;  (vodila: Jelena Jančič); Studio 12.

PEDAGOŠKO DELO

2010- SENZIBILIZACIJSKI TRENING IN PSIHO-SOMATSKI “WIRING” – večletni redni tedenski psiho-somatski in kognitivni trening ter raziskovanje kinestetične inteligence, percepcije in gibalnega izraza – Valdorfska šola (2010), Center Premik (2011, 2016), DIC-Kreatorij (2012, 2013), Studio Vitkar/Fouklor (2013-2016), Ljubljana; Individualni trening v privatnih prostorih
2013- SENSEncePICNIC – blog; raziskovalna platforma Senzibilizacijskega treninga (avtor, urednik)
2016 SILENCING THE EAR, intenzivna tridnevna delavnica za plesno skupino – Halle, Nemčija
VRT SKUPNIH ZGODB/ OBLAČEK JABLANČEK, izobraževalno-gibalne delavnice in predstava za otroke (Evin Hadžialjević, Radharani Pernarčič, Nina Pertot Weis) – vrtec Ledina, Ljubljana
ODKLOP-ODKLEP, telesna vadba na delavnici za celostno zdrav način bivanja (Marjana Pia Pečenko, Radharani Pernarčič) – Kmetija Drejcevi, Branik
2014/15 KINESTETIČNE RAZISKAVE, svetovanje in izvedba gibalnih eksperimentov v raziskavi motoričnih vzorcev in kinestetične inteligence magistrske študentke kognitivne znanosti Dayane Hristove (Dayana Hristova; sodelovanje kot »tihi mentor« & gibalka:) – MEi:CogSci, Univerza na Dunaju in Oddelek za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko, UL, Slovenija
2014 HIŠAKIKLAGNEZDO 3, vzgojni-izobraževalni program filmske delavnice (Mihaela Ciuha; sodelovanje kot koreograf-pedagog) – Galerija Srečišče, Celica, Studio Fouklor, Ljubljana
SENZIBILIZACIJSKI TRENING V BOVCU, intenzivna tridnevna delavnica za redne udeležence Senzibilizacijskega treninga in priključene člane -Bovec
ZASLIŠATI PARTNERJA, enodnevna delavnica telesnega poslušanja za redne udeležence plesnih treningov družabnih plesov – plesna šola Moj Korak, Ljubljana
2013 SENSEncePICNIC, blog, raziskovalna platforma Senzibilizacijskega treninga (avtor, urednik)
2012 KOREOGRAFSKI PESKOVNIK, enodnevna koreog. raziskovalna platforma – festival Fronta, MS
SENSITIVITY, INTENTIONALITY AND IMAGINATION IN INTERACTIONS, večdnevna delavnica za raziskovanje telesnih praks in kinestetične inteligence (Radharani Pernarčič, Maria Mavridou) – OEiKA, FF UL, CREOLE Intensive Programme, DIC-Kreatorij, Ljubljana
CHALLENGING EMBODIED PERCEPTIONS: ANTHROPOLOGY IN PRACTICE, intenzivna večdnevna delavnica za raziskovanje telesnih praks in kinestetične inteligence – OEiKA, FF, UL & Durham University, Durham, Anglija/VB
2011 ANTHROPOLOGY OF EMBODIMENT AND EXPERIENCE: THEORY AND PRACTICE, večdnevna delavnica za raziskovanje telesnih praks in izkušnje (Radharani Pernarčič; Ewa Hubar, Tomasz Foltyn) – OEiKA, FF, UL & Etnografski muzej Krakov, Krakov, Poljska
2010 PERFORMATIVITY AND RITUAL: CROSSROADS / PERFORMATIVNOST IN RITUAL: STIČIŠČA, večdnevna delavnica za raziskovanje telesnih veščin v povezavi z ritualnimi praksami (Radharani Pernarčič; Sonja Zlobko) – OEiKA, FF, UL, Veleposlaništvo RS Bratislava, Slovaška
SENZIBILIZACIJSKI TRENING IN PSIHO-SOMATSKI “WIRING”, redni tedenski psiho-somatski in kognitivni trening ter raziskovanje kinestetične inteligence, percepcije in gibalnega izraza – Valdorfska šola (2010), Center Premik (2011, 2016), DIC-Kreatorij (2012, 2013), Studio Vitkar/Fouklor (2013 –2015), Ljubljana
2007 GROUP CONNECTEDNESS AND BODILY COMMUNICATION, večdnevna delavnica za raziskovanje telesnih praks in kinestetične inteligence – OEiKA, FF, UL & University in Ioannina, Balkan Border Crossings:Summer School in Anthropology, Konitsa, Grčija
HABITUAL MOVEMENT, itenzivna delavnica za pripravnike na vpis na plesno akademijo – SNDO, Amsterdam, Nizozemska

POEZIJA

SAMOSTOJNE PESNIŠKE ZBIRKE

2013 BULL-ROARER, Lud Šerpa, Ljubljana, 2013.[COBISS.SI-ID 271358720]
2008 VESOLJE ŽALUJKO, VETER ŽALUZIJE, KUD France Prešeren (Mi pojemo v puščavi, 24), Ljubljana, 2008. [COBISS.SI-ID 236979456]

AVTORSKA POEZIJA ZA GLASBO
2014/15 ICY NOCTILUCA: ansambel v zasedbi Radharani Pernarčič (poezija, vokal) in Maria Babojelića (glasba).

IZVEDENI DOGODKI: GOSTOVANJA/FESTIVALI, UGLASBITVE IN UPRIZORITVE POEZIJE
2016 Literarni večer slovenske poezije (50 slovenskih avtorjev), Radharani Pernarčič, Juš Škraban (organizacija, branje) – Heliogabal, Barcelona, Španija
2015 Mednarodni seminar MFA Writing & Publishing programa Vermont Collegea of Fine Arts, v sodelovanju z Literarnim društvom IA Slovenia (gostujoča pesnica in predavateljica) – Škofja Loka, Ljubljana
Poetično v umetnost, Gregor Kamnikar in Tomaž Lapajne (branje in plesna interpretacija poezije Radharani Pernarčič iz zbirke Bull-roarer) – Trubarjeva hiša literature, Ljubljana
2014 Icy Noctiluca, poezija, vokal: Radharani Pernarčič, glasba, video: Mario Babojelić – Menza pri koritu, Metelkova Mesto, Ljubljana
2012/13 Sirocca, glasbeni album, De Amis (Andraž Polič in Miha Petrič) – uglasbitev pesmi Radharani Pernarčič: Biti  nor je najbolj biti pri sebi – Studio Kozolec, Ljubljana
2012 Cuisle Festival, mednarodni festival poezije – Belltable, Limerick, Irska
2011 Poems' Tiny Azure Windows, glasbeni album, Ana Vipotnik, Fake Orchestra – uglasbitev pesmi Radharani Pernarčič: »Veter« in »Tvoj zrak«
Slovanski most, literarno gostovanje slovenskih pesnikov in pesnic v Bolgariji in Srbiji – Klub Pentoto, Sofija, Klub Filozofske fakultete, Niš, Slavnostna dvorana Kuće pisaca, Beograd
2010 Zlati čoln, prevajalska delavnica in pesniško gostovanje – Društvo IA, Škocjan
2009 Brodolomec v času z Balearskih otokov, Jaume Galmes in slovenski pesniki v katalonščini – 9. literarni večer v sklopu serije Avtor-prevajalec sinergije – društvo za mednarodne kulturne povezave Sinji krog – Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
Literarni večer ob novih prevodih slovenskih avtorjev v ameriško angleščino, Društvo za mednarodne kulturne povezave Sinji krog – Kolovrateater Ljubljana
2008 Literarni večer gostujočih slovenskih pesnikov – Kulturni Centar Omladine Pančevo, Pančevo, Srbija

OBJAVE V MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJAH (ANTOLOGIJE IN ZBORNIKI)
2015/16 Antologija slovenske literature po letu 2000 v madžarskem prevodu, ORCSIK Roland (ur.), PAVIČIĆ Mladen idr. (prevod), KORUN Barbara (izbor poezije), ZUPAN SOSIČ Alojzija (izbor proze), Szeged: Toszataj, (v objavi)
2015 Gorim in ne morem tišine doseči: Antologija moderne slovenske poezije v hebrejščini, PINHAS-COHEN, Hava (ur.), POGAČNIK, Barbara (ur.), Jeruzalem: Carmel, (v objavi)
2013 S petdesetimi glasovi govorim: Antologija sodobne slovenske poezije (2000-2012)KUHAR Peter (ur.), DANHELOVA Lenka (ur.), Praga: Petr Štengl, 2013, str. 200–205 [COBISS.SI-ID 268473856]
2011 Here: An Anthology of Contemporary Slovenian poetry in translationPERNARČIČ, Radharani (ur.), Pighog Press, Brighton U, str. 65–77
Mlade rime Ena: Zbornik poezije, Jernej Terseglav (ur.), Društvo Mohorjeva družba, Ljubljana – Celje, 2011, str. 199–206
2009 Van kutije: Antologija nove poezije jugoslovanskega prostora, KALEZIĆ-RADONJIĆ Svetlana (ur.), Podgorica: Gligorije Dijak, 2009, str. 211–213
Dignimo pero / Dvignimo pero: Dvojezična zbirka proze i poezije mladih pisaca Slovenije i Bosne i Hercegovine. Sarajevo: KNS, 2009, str. 37–42
1999 Izviri, Ljubljana, ŠOU, ŠTRUKELJ, Anamarija (ur.), KLINAR, Meta (ur.), KOŠIR, Jaka, (ur.). – Dijaška organizacija Slovenije, 1999, str. 14 [COBISS.SI-ID 98173440]

ZNANSTVENE IN STROKOVNE OBJAVE

OBJAVE V MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJAH

2011 The impossible discourse, Balkan Border Crossings: Second Annual of the Konitsa Summer School, NITSIAKOS, Vasilis (ur.), idr., Berlin: LIT Verlag Dr. W. Hopf, 2011, str. 3-84 [COBISS.SI-ID 48363106]
2005 Ribnik brbotavnik: improvizacija kot način umetnosti, kot način življenja, Radharani Pernarčič – diplomsko delo, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF UL, Ljubljana  [COBISS.SI-ID 30659938]

OBJAVE V INDEKSIRANIH STROKOVNIH REVIJAH
2012 Izključeni iz izključenosti: Frilens umetniki (kulturniki) kot modni kroj za cesarjeva nova oblačila (fragment 2) – Glasnik SED, Ljubljana 2012, 52(1/4): 29–36. [COBISS.SI-ID 35296813] PDF
Izključeni iz izključenosti: Frilens umetniki (kulturniki) kot modni kroj za cesarjeva nova oblačila (fragment 1) – ARS & HUMANITAS, 2012, letn. VI, št.1, str. 131–147. [COBISS.SI-ID 51409762] PDF
2011 Interdisciplinarna delavnica Antropologija telesenja in izkušnje: teorija in praksa, PERNARČIČ, Radharani, KLAUS Simona,(idr.) – Glasnik SED, Ljubljana 2011, 51(1,2): 78–80 [COBISS.SI-ID 46519138]
Zločin in kazen XXX : saga o slovenskih "frilancarjih" ali samó-zaposlenih v kulturi – Glasnik SED, 2010, letn. 50, št. 1/2, str. 19-28. [COBISS.SI-ID 42761826]  PDF
2008 O sovraštvu in drugih demonih: »Bodi bolj« / »ne bodi tako zelo« (O sprevrženi toleranci in vljudnosti – iz aktivne odločitve v pasivno stanje) – KULA, 2008, 1(1): 68-71 – PDF

KRITKE/RECENZIJE

OSOJNIK Iztok, Recenzijski zapis o tigrih in rekah (6.11.2016)

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

POLNE SOB S PRIPRTIH HODNIKOV (2009)

Polne sob s priprtih hodnikov je širši projekt, ki združuje znanstveno raziskovalno delo s plesnim gledališčem in poezijo. V sodelovanju z antropologinjo Sonjo Zlobko avtorica črpa material za predstavo iz posebej za to zasnovane znanstvene raziskave, ki ne prinaša le povezav z družboslovnimi teorijami, ampak tudi konkretne etnografske podatke o določenih praksah. Pravzaprav gre za obliko »aplikativne antropologije v gledališču«, cilj katere je vzpostaviti bolj koherentno osnovano, širšo in družbeno relevantno sporočilnost predstav(e). Poleg tega se projekt ukvarja tudi z vzajemnimi transferji poetičnosti (iz verbalnega v gibalni in vizualni medij ter obratno), zato avtorica imaginarij in podobje črpa tudi iz svoje pesniške zbirke (Vesolje Žalujko, Veter Žaluzije) ter v proces vključi še druge slovenske pesnike: njihove verze združi in prelije v zvočno ozadje na ključni točki predstave, s čimer privede do zasuka prostorskosti.

Konceptualno se predstava naslanja na povezavo marginalnosti (marginalizacije) z občutki  totalne samote (osebne in družbene osamitve). Oboje se uteleša v treh ženskih likih in njihovih posameznih praksah, skozi katere same (skupaj z njimi pa tudi gledalec) spoznavajo razsežnosti družbeno določenih konotacij in iz njih izhajajočih družbenih razmerij. Predstava pri tem ne poudarja toliko pojavnosti teh razmerij, temveč predvsem njihovo odslikavo na osebnem, duševnem nivoju posameznika, ki ta razmerja doživlja.

Dogajanje se suče okoli treh likov:
babice/porodničarke (ženske, ki skrbi za druge ženske in njihove tegobe, na skrivaj izvaja splavitve, pa tudi zaklinjanja in uroke za plodnost, čisti obsedenost iz krvi itd.)
prostitutke
čistilke/dekle.

Vsem trem je skupno to, da imajo opravka z lastnostmi, potrebami ali dejanji, ki jih človek pri sebi ne sprejme in jih zato tudi preko družbenih mehanizmov določa za nesprejemljive (liminalne). Ta krhka človeška dejstva se posledično prikrivajo, zanikajo, odrivajo v historično pozabo ali stigmatizirajo za nemoralna/manjvredna. Prakse, ki se s tem vseeno ukvarjajo – in tako človeka vselej znova opominjajo na dejanski obstoj naših lastnih krhkosti – so odrinjene na margino, kjer skupaj z njihovimi nosilci ostajajo predmet zaničevanja, posmeha, nespoštovanja itd. V luči te premise so namerno izbrani like(prakse), ki v svoji manifestativni pojavnosti vsak zase odstirajo tudi sorazmernost historičnih premikov (»časovna os«) z razvojem stigmatizacijskega procesa (»os nivoja konotacije«: od očitnega do subtilnega). S tem želi predstava pokazati, da so zunanje oblike tako nekaterih praks kot le-tem pripisanih ovrednotenj nemara stvar preteklosti, a sam mehanizem in moč marginalizacije nad njimi ostajata neizkorenljiva – torej imanentni del sleherne sodobnosti.

Liki tekom predstave transformativno prehajajo od generičnega pojma (tj. skoraj pretipično prikazanega lika), do individualnih karakteristik in zgodb vsake posameznice (kot osebe) ter se slednjič zlijejo v napol sanjske podobe, arhetipne pojave izven časa in prostora. Njihove trajektorije se srečujejo bolj po sistemu »podzemne železnice«: tj. prej kot časovno-prostorski stiki, ki ne gradijo kakih posebnih (med)človeških odnosov. Vsaka od njih ohranja precej neodvisno linijo, med sabo jih ne povezuje nikakršno tesno razmerje, niti ne afiliativno pogojeno razumevanje druga za drugo (njihove skupne točke iz odrske sočasnosti in performativno-atmosferske podobnosti razbira zgolj gledalec, medtem ko same temu ne posvečajo pozornosti). V širšem prostoru prej samo soobstajajo, v individualni prostor druga druge pa vstopajo (padajo) kvečjemu na podlagi vsakdanje praktičnih nujnosti; na tak način si vzajemno predstavljajo zgolj »mimoidoče«, ki za sabo puščajo praznino.

Kljub konceptualnemu izhodišču se predstava še zdaleč ne osredotoča na družbeno kritiko marginalizacijskega procesa ali izhajajočih razmerij. V luči samih telesnih liminalnosti tudi ne gre za  gledališče »krutosti« ali »gnusa«. Vse prej gre za gledališče »notranjih svetov«: za odstiranje tistih individualnih načinov, ki posamezniku z močjo njegove imaginacije pomagajo duševno/duhovno preživetje. Tako pa tudi samota ne predstavlja zgolj občutka tesnobe, temveč je obenem prijetno stanje, mir, v katerem se smisel življenje vzpostavlja nazaj. Izbira prostora je v primerjavi z značilnimi site specific projekti zato tudi notranje pogojena, saj se ne veže toliko na samo redefinicijo načinov uprizarjanja, temveč povsem vsebinsko sovpada z esenco predstave: občutek, ki ga pričara rastlinjak se tiče same težnje po ustvarjanju notranjih svetov (introvertni prostor varnega zavetja, skozi katerega se vseeno vidi nebo / »konkavnost« konteksta / notranji prostor, ki ni hermetičen, temveč magičen / prostor, ki je javen, a stoji na skrajno osamljenem mestu / prostor, ki nudi prezimitev rastlinam, tako kot notranji svet nudi človeku zavetje pred tegobami realnega življenja itd.)

SODELAVCI:
Idejna zasnova in koreografija: Radharani Pernarčič
Izvirna glasba in oblikovanje zvoka: Mario Babojelić
Oblikovanje svetlobe: Franc Albreht
Scenografija in grafično oblikovanje: Mitja Novak
Skulpture in tehnična podpora: Matej Turnšek
Kostumi: Janja Rudolf
Antropološka raziskava in viri: Sonja Zlobko, dr. Irena Rožman
Literarna podloga: Marko Elsner-Grošelj
Poezija iz zbirk: Ivana Dobnika, Stanke Hrastelj, Jelene Lasan, Jureta Jakoba, Yvesa Bonnefoya, Jean-Michela Maulpoixa, Octavia Paza, Stojana Špegla, Radharani Pernarčič
Dodatna glasba skupin: Wibutee in Tosca
Informatorji pri raziskavi: Ljubica Cvetkovska, Uršula-Lipovec Čebron, Šefika Delavić, Kristina lvanovska,  Katarina Novak, Maja Sotirovska, Neja Šmid
Nastopajo: Lea Menard, Moa Nilson, Radharani Pernarčič; Asja Graul, Blaž Remic, Jaka Žilavec, Baptist Virloglet, Dejan Koban, Iztok Vrenčur in pridruženi kolesarji

Produkcija KUD C3
Koprodukcija: Botanični vrt Ljubljana
Predstavo so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo, KG-EKO d.o.o., Steklarna rogaška d.d., Avtocenter Jerovšek d.o.o ., Zastopstvo DADI s.p., Snaga Javno podjetje d.o.o.

Premiera | 21. september 2009 | Rastlinjak botaničnega vrta v biološkem središču (Večna pot 111), Ljubljana

MEDIJSKI ODZIVI:
Polne sob s priprtih hodnikov: pogovor z Radharani Pernarčič.Vodila: PUNCER Mojca. Borec,
2010, 62: 672-675, str. 251-270. [COBISS.SI-ID 44801122PDF

FOTOGRAFIJE: Domen Grögel

 


 NA ZAČASNEM NASLOVU NAJINEGA POČETJA (2013-2015)

Na začasnem naslovu najinega početja je umetniško-raziskovalni projekt, ki kontinuirano poteka že od leta 2013. Uprizoritve so se odvile že na najrazličnejših prizoriščih (Novi Sad: Muzej sodobne umetnosti, Ljubljana: MotaTočka, atrij studia Premik, Studio Vitkar, Poligon-Tobačna, Španski borci-Neforma itd., iz nekaterih scorov pa sta performerja ustvarila videe. Vztrajnostni moment projekta se samogenerira iz osnovne metode raziskovalnih Scorov, glede na posamezen” score” se obenem sproti izoblikuje tudi format posamezne inštalacije, ki je včasih bolj vizualno in spet drugič bolj zvočno orientirana, pri čemer je performativnost vselej osnova.
Performerja vsakič znova raziskujeta različna stanja, načine relacij, gibalni in snovni material ter ustvarjalni proces sproti reflektirata: zagledata očitno, postavita nova vprašanja, se oddaljita in se ponovno vživita. Performativni material nikoli ne »zatrdi« v popolnoma postavljeno formo, ampak ohranja odprta mesta, ki se razvijajo tekom performansa. Scori so tako metoda ustvarjanja kot tudi stvaritev zase.

Score No. 14: SMALL BRAIN TOUR (2014)

Score No. 14 je mogoče opisati le za nazaj, saj je nastajal sproti, ob vstopu performerjev v popolnoma prazen galerijski prostor. Performerja sprva nista imela nikakršne vnaprej zamišljene ideje/naloge/formata: le popolno zaupanje v lastno ustvarjalnost.

… »So, what do we do? I need something to meet people with. Something that generates communication.« …

Pustita si začutiti štiri bele stene, prostor je prehoden, na eni od sten so v dveh ravnih vrstah zabiti žeblji: reminiscenca nekega predhodno razstavljenega dela. Zdi se najbolj logična spontana poteza, da jih povežeta z nitjo. Praktično brez verbalnega dogovarjanja (neposredno z delovanjem) dopolnjujeta akcije-predloge drug drugega: tako sproti raste njun score. Slednjič si izmislita še kratko nalogo:

Najdi pozicijo v prostoru, ostani v njen popolnoma nepremično za določen čas (serije po 10 min / 30 min / 15 min / 90 min) in neprekinjeno na glas govori karkoli ti pade na pamet – govori s tokom misli in ne ustvarjaj nobenih dramaturških pavz, le toliko kolikor je potrebno, da se ena beseda razlikuje od druge … vztrajaj … dovoli si … če ne najdeš besed dovolj hitro, je za tranzicijo dovoljen tudi »gibberish«. Zaupaj toku. Opazuj tok. Opazuj, kako potuješ in kaj ti omogoča potovanje. 
Kaj ostane v tvojem občutenem spominu po koncu serije?
Kakšna je tvoja sled?
Opazuj katere operacije se ponavljajo?
V katere ravni svoje zavesti, spomina, miselnih kapacitet si uspel poseči? Katere so ostale nedotaknjene – kot nepokrit prostor?

Iz tega rastejo tako gibalni material, besedilo, pa tudi z nitjo zabeležene trajektorije (potovanja)… Nalogo izvedeta po večkrat, v različnih časovnih intervalih in dolžinah: vsaka ponovitev prinese nov vpogled v njune notranje postopke in mehanizme. Prostor je vse bolj prepreden in vse natančneje označen z očitno ponovljivimi parametri (besede/koncepti, jezikovni koreni itd.): ti so kot točke na mreži miselnega toka, kjer se največkrat zgosti promet informacij, skozi katere poteka največ tranzicij. Medtem se ljudje, ki prehajajo v sosednjo sobo, večkrat zapletejo v komaj vidne niti – niti se povesijo, potrgajo, nekatere skušajo popravit nazaj in jih nekoliko prestavijo. Struktura mreže se tako ves čas gradi, ruši: po malo prerazporeja. Vse to performerja ves čas sproti beležita na video.
Končni performans (ki je pravzaprav le ena izmed ponovitev neskončnega scora) slednjič vsebuje večkratne sloje projekcij ter interakcijo z gledalcem: slednji je povabljen, da skupaj s performerjema izvede tako verbalno nalogo kot zabeleži svojo trajektorijo. Ob sodelovanju Ane Kravanje in Sama Kutina, ki sta inštalacijo še dodatno zvočno opremila s pickupi, vsi skupaj dobro uro plešejo in igrajo na nitke ter poljubno razporejajo video projicirajo po prostoru.

Igrati-se-v-prostoru pomeni igrati-na-prostor: TA PROSTOR SE JE SPREMENIL V INŠTRUMENT.

SODELAVCI:
Idejna zasnova projekta: Radharani Pernarčič
Avtorja in izvajalca scorov: Srečko Jorš (Gregor Kamnikar) & Radharani Pernarčič
Soizvajalca, zvok in tehnična podpora za Score No. 14: Ana Kravanja, Samo Kutin
Produkcija: Festival F.A.C.K.

Premiera | 4. julij 2014 | Muzej savremene umetnosti Vojvodine, Novi Sad, Srbija

MEDIJSKI ODZIVI:
Spacial history of MoCAV/MSUV,  Sonja Jankov

FOTOGRAFIJE: Srečko Jorš, Radharani Pernarčič in obiskovalci

 

Score No. 16: ZERO DOUBT TOUR (2015)

Na podlagi Scora No. 14 se kot neposredno nadaljevanje razvije še Score No. 16: ZERO DOUBT TOUR, v katerem performerja še nekoliko dodelata princip, ki generira zvok. Performativno-zvočna inštalacija podobno poteka poteka tako, da sta performerja le začetna zagonska sila, ki nato povabi prisotne v skupno igro/delovanje.

SODELAVCI:
Idejna zasnova projekta: Radharani Pernarčič
Avtorja in izvajalca scorov: Srečko Jorš (Gregor Kamnikar) & Radharani Pernarčič
Koordinacija in mix zvoka: Mario Babojelić
Produkcija: Zavod Federacija

Premiera | 17. september 2014 | MOTAtočka, Ljubljana

FOTOGRAFIJE (Mihaela Ciuha, Sunčan Stone)

 

VIDEO: