Mateja Bučar

koreografinja, plesalka

Mateja Bučar foto: arhiv DUM

Mateja Bučar
foto: arhiv DUM

Mateja Bučar (1957, Novo mesto) je leta 1974 končala baletno šolo, leta 1978/79 pa je študirala klasične in sodobne baletne tehnike na Centre de Danse International Rosella Hightower v Cannesu (Francija). Od leta 1980 je bila zaposlena v SNG Opera in balet v Ljubljani, kjer je v 24 letih letih plesala v domala vseh predstavah. Leta 1986 se je pridružila tudi k Plesnemu Teatru Ljubljana, ki ga je dve leti prej ustanovila Ksenija Hribar. Plesala je v njenih predstavah Alpsko sanjarjenje (1986), Nostalgija (1987), Odisejev povratnik (1988) in Komemoracija-Posušene solze (1996). Plesala je tudi v vrsti predstav v produkciji PTL, ter v predstavah Matjaža Fariča. V letih 1986-1992 je sodelovala pri projektih in delavnicah, ki so jih vodili koreografi Arthur Rosenfeld (Rotterdam), Donna Uchizono (New York), John Jaspers (New York), Fatou Traore (Bruselj), William Forsythe Company (v Frankfurtu) in še. V 80-ih in 90-ih je sodelovala z inštitutom Egon March, kot koreografka in protagonistka vrste performansov in predstav v Sloveniji in mednarodno. Leta 1999 je ustanovila DUM – Društvo umetnikov, kjer z Vadimom Fiškinom in Tevžem Logarjem (prej z Gregorjem Podnarjem) umetniško deluje še danes.

AVTORSKE PREDSTAVE

2016 Pol-na-črta, DUM – Velika sprejemna dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana (video)
2015 Zelena miza/Green Table, urbana koreografija, DUM – lokacije po mestu, Ljubljana
2014 Room&Road – remake, DUM – Moderna galerija, Trinity Laban Conservatory of Music and Dance – London
2013 Neumestljivi, Nedoumljivi, urbana koreografija, DUM
2012 Parkiranje/Pakiranje, urbana koreografija, DUM
Point-less, DUM – Stara mestna elektrarna, Ljubljana
2010 Zelena luč, urbani performans: DUM (Ljubljana, Beljak, Firence, Rotterdam, Schiedam, Maribor, Murska Sobota, Lyon)
Bila bi Palma, DUM – Stara mestna elektrarna, Balkanska plesna platforma
2009 Sorry out of ideas, predstava instalacija (soavtorstvo Vadim Fiškin), DUM – Galerija Gregor Podnar Ljubljana (gostovanja: Celovec, Varšava, Milano, Berlin)
2008 Bratje Karamazovi – 2 knjiga/Made in China, DUM  – Stara Elektrarna, Tjedan suvremog plesa, Zagreb
2007 Bratje Karamazovi  1 knjiga/Worldwide, DUM  – PTL, Fabbrica Europa Firenze
2006 Bratje Karamazovi – vabilo na Avdicijo, DUM (Ljubljana, Hong Kong, Firence)
2005 Room&Road, DUM – Galerija ŠKUC, Ljubljana (gostovanja v Moderni galeriji Ljubljana, Ballhaus Berlin, Milanu, Moskvi, Firencah)
2004 Koncept Koncepta, DUM – Galerija ŠKUC, Ljubljana
2002 O kvadrat, DUM – Cankarjev dom (gostovanja v Hannovru, Moskvi, Berlinu)
2001 Media – Mediči, DUM – Moderna galerija, Ljubljana
1999 Telborg, DUM – Cankarjev dom ( gostovanja v Celovcu, Grazu, Bologni, Moskvi, Budimpešti)
1997 Ugodje v neugodju (soavtorstvo: Vadim Fiškin) – PTL (gostovanja: Gradec, Odessa, Moskva in Dunaj)
Dependance (soavtorstvo: Vadim Fiškin), Center Cultural de Belem, Lizbona – PTL, Evropski mesec kulture (gostovanja: Antwerpen, Odessa, Moskva, Hannover in leta 1998 v sodelovanju z  Galerijo Kapelica in v produkciji DO-WHYLE STUDIA, Boston ZDA – izvedba spletnega projketa »World wide simoultaneous dance)
1996 Disciplina kot pogoj svobode; PTL – SNG Opera in balet Ljubljana
1993 Bos na Veneri, PTL – premiera v Antwerpnu, kulturni prestolnici Evrope (ponovitve in gostovanja v Ljubljani, Sežani, Gradcu, Salzburgu in na mednarodni koreografski platformi Bagnolet 1995 na Dunaju)
1992 Ton-ka (soavtorstvo Marko Mlačnik), Cankarjev dom (gostovanje v Salzburgu, Zagrebu, Trstu, Dunaju)
Izbrana dela zadnjih nekaj let: www.dum-club.si (mateja bučar)

SODELOVANJA KOT KOREOGRAFINJA

1998 PA-RA, avtor: Marko Košnik, Inštitut Egon March  – Cankarjev dom (koreografija in ples)
1996 A.B.SENCE, avtor: Marko Košnik, Inštitut Egon March – Cankarjev dom (koreografija in ples)
1994 CUKRARNA, avtor: Marko Košnik, Inštitut Egon March (premiera na otvoritvi Medienbienalla v Leipzigu in v Ljubljani, Amsterdamu, Novem Sadu in Trstu (koreografija in ples)
1992 Walter Wolf, režija: Vlado Repnik (koreografija)

SODELOVANJA KOT PLESALKA in PERFORMERKA 

1996 Komemoracija – Posušene solze (koreografija: Ksenija Hribar), PTL
Posvetitev pomladi (koreografija: Matjaž Farič) – Cankarjev dom
1994 Labodje jezero (koreografija: Matjaž Farič) – Cankarjev dom
1991 Veter, pesek, zvezde (koreografija: Matjaž Farič) – Slovensko mladinsko gledališče
1988 Odisejev povratnik (koreografija: Ksenija Hribar), PTL – Cankarjev dom
Stroj Hamlet (Heiner Müller, režija: Matjaž Zupančič), Gledališče GLEJ
1987 Nostalgija (koreografija: Ksenija Hribar), PTL – Cankarjev dom
1986 Alpsko sanjarjenje (koreografija: Ksenija Hribar), PTL – Cankarjev dom
1980-2004 z nekaj prekinitvami zaposlena v SNG Opera in balet Ljubljana

NAGRADE

2015 Nagrada Ksenije Hribar za življensko delo, Društvo za sodobni ples Slovenije
2014 Ann Sayers Award, ki jo podeljuje Trinity Laban Conservatory of Music and Dance London
2005 Župančičeva nagrada Mesta Ljubljane za koreografsko delo
Mateja Bučar

Mateja Bučar

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

ROOM & ROAD (2005) / ROOM & ROAD remake (2014)

ROOM & ROAD je lahko zgodba o deklini in potepuhu, ali o nedosegljivi bežeči točki, ki ima vznemirljivo privlačnost, o popotniku, ki se ustavi, le kadar je z mislimi že v naslednjem kraju. ROOM & ROAD sta tudi dva prostora, ki se v različnosti dopolnjujeta, prvi je zaprt in drugi odprt. Sta dva pola, ki se snubita in ki se lahko hkrati navdihujeta in si nasprotujeta. Sta kot dva značaja, ki ju ni moč razdvojiti, saj prežita v vseh nas. ROOM & ROAD je odprta zgodba, ki ne zatajuje hrepenenja po premiku, po daljavi, po spremembah. Je zgodba, ki govori sama o sebi, o elementarnem, o gibanju. Gregor Podnar

ROOM & ROAD – remake je nadaljevanje in ponovna kreacija dela, ki ga je Mateja Bučar začela v delih Koncept Koncepta (2004) in Room & Road (2005). V njem se plesalec sooča s prostorom, ki se z računalniškim programom lahko ‘giblje’ oziroma postane ‘oživljen – subjektiviziran’ partner plesalki/plesalcu, ki se v njem giblje in z njim komunicira.

ROOM & ROAD – remake, spet umeščen v galerijo, predstavlja dva prostora. Prvi je zaprt, ‘notranji’ prostor (Room ali soba), ki skozi svoje lastno gibanje in spreminjanje komunicira z ‘zunanjim’ prostorom (Road ali cesto). Lahko rečemo, da je to dialog dveh prostorov. Računalniški program s projekcijami ‘podvoji’ tako cesto kot sobo, ustvari njuna (svetlobna) dvojnika, ki ju ‘navidezno’ giblje. Oba prostora dobita neko sicer nezamisljivo subjektivno dimenzijo oziroma dimenzijo, ki je sicer ne pripisujemo objektom, kot sta soba ali cesta. Takim objektom pripisujemo pasivnost, otrplost, statičnost ali celo mrtvost. Gibajoča se soba in gibajoča se, plešoča cesta pa vstopata v neki popolnoma nov dialog druga z drugo in hkrati s plesalcema ki se gibljeta med njima. Zasnova posega po ideji, da nekaj, kar samodejno dojemamo kot mrtvo, pasivno ali statično, uvidimo kot drugačno, kot ‘živo’, gibajoče se in v nekem na novo odkritem dialogu s svojim okoljem. Od relativnostne teorije dalje prostora ne moremo več razumeti kot nekaj povsem statičnega in pasivnega, je bil prepričan že Merce Cunningham. Tu ga predstavljamo kot gibajočega se, tako kot plesalca v njem, tudi z namenom, da bi poudarili, da nezamisljivo ali nemogoče lahko postane mogoče.

SODELAVCI:
Idejna zasnova, koreografija: Mateja Bučar
Ples in soustvarjanje: Rebecca Murgi in Jonathan Pranlas
Prostor in projekcija: Vadim Fiškin
Glasba: Random Logic, Borut Savski
Programska oprema: Miha Grčar, Miha Petelin
Izdelava scene: Potemkinove vasi s.p.

premiera Room&Road remake (2014)
5., 6. in 7. septembra 2014 ob 21.00 v Moderni galeriji, Ljubljana 12. in 13. septembra ob 18.30 v Trinity Laban Conservatoire for Music and Dance in Laurie Grove Theatre Space v Londonu
Produkcija: DUM – društvo umetnikov Koprodukcija: Moderna galerija, Ljubljana; Trinity Laban Conservatory of Music and Dance, London

premiera Room&Road (2005)
20. januar 2005 – Galerija ŠKUC, Ljubljana
Produkcija: DUM, koprodukcija: Galerija ŠKUC

MEDIJSKI ODZIVI:

Več fotografij (Room&Road, 2005 – spletni arhiv Kibla)
VIDEO (Room&Road, 2005)

Mateja Bučar: Room&Road

Mateja Bučar: Room&Road

NEUMESTLJIVI, NEDOUMLJIVI, 2013

Ciklus urbanih koreografij NEUMESTLJIVI, NEDOUMLJIVI, 2013 / PARKIRANJE/ PAKIRANJE, 2012 / ZELENA LUČ, 2010

Vsi smo le trgovsko blago, zvrščeni v lične vrstice čakamo, da nas preveri čas. Ne smemo umreti: sorodne duše se bodo enkrat našle’
V. Školvski

Pozornost, ki ni povezana s potrebo po bolj ali manj neposrednem preživetju, praviloma ni del našega vsakdanjega, zasebnega, javnega in urbanega življenja. Delo z naslovom »Neumestljivi, Nedoumljivi« želi prestreči in zaustaviti našo pozornost in pogled na nevidenem, nezaznanem in neopaženem (bitju, stvari ali prostoru), ki je vseskozi tu in poleg.

V odlomku iz traktata “Kaj naj vendar storimo?” (“Tak čto že nam delat”) nam pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj nadvse jasno razloži nekaj temeljnega, kar je prisotno v delu »Neumestljivi, Nedoumljivi« oziroma v siceršnjem v našem vsakdanjem početju:

»Spomnim se, kako sem šel nekoč v Moskvi po ulici in pred sabo zagledal tale prizor: iz hiše stopi človek, pozorno pogleda kamne pločnika, nato si enega izbere, počepne nadenj in ga začne (kot se mi je zdelo) strugati ali drgniti z velikanskim naprezanjem in naporom. »Kaj vendar počne s tem pločnikom?« sem pomislil. Ko sem se približal,sem videl, kaj ta človek počne: to je bil fant iz mesnice, svoj nož je brusil ob kamne pločnika. Sploh ni mislil na kamne, ko si jih je ogledoval, in še manj je mislil nanje, ko je opravljal svoje delo – brusil nož. Nož je moral nabrusiti za to, da bi rezal meso; meni pa se je zdelo, da nekaj počne s kamni pločnika. Natanko tako se le zdi, da se človeštvo ukvarja s trgovino, pogodbami, z vojnami, z znanostjo in umetnostjo; zanj je pomembno samo eno in samo to dela – skuša si priti na jasno s tistimi moralnimi zakoni, po katerih živi«.

Pozornost, ki ni povezana s potrebo po bolj ali manj neposrednem preživetju, praviloma ni del našega vsakdanjega, zasebnega , javnega in urbanega življenja. Delo z naslovom Neumestljivi, Nedoumljivi, Nezamenljivi želi prestreči in zaustaviti našo pozornost in pogled na nevidenem, nezaznanem in neopaženem ( bitju, stvari ali prostoru), ki je vseskozi tu in poleg.

S tem projektom smo sodelovali pri manifestaciji »1 korak naprej, 20 korakov nazaj« s katero je bila obeležena dvajsetletnica delovanja neodvisne kulturne scene v Ljubljani v letu 2013.

SODELAVCI:
Avtorica: Mateja Bučar
Soustvarjalci in izvajalci: Aja Zupanec, Evin Hadzialjević, Martina Ruhsam, Ales Zorec, Ivan Mijačevič, Maja Kalafatič, Nina Pertot Weis producentka: Sanja Kuveljič
Premiera: junij 2013, ljubljanske ulice
Produkcija : DUM – Društvo Umetnikov, koprodukcija: Kino Šiška, Ljubljana

MEDIJSKI ODZIVI:

FOTO in VIDEO