Jana Menger

plesalka, koreografinja, gledališka ustvarjalka, performerka, pedagoginja

Jana Menger1

Jana Menger

Jana Menger (1973, Novo mesto) obiskuje osnovno ter glasbeno in baletno šolo v Novem mestu, kjer sedem let tekmuje tudi v športni gimnastiki. Kmalu zatem se začne samoizobraževati na področju sodobnega plesa in gledališča pod vodstvom domačih in tujih pedagogov. Leta 1993 postane članica Plesnega Teatra Ljubljana in se s tem poda na profesionalno pot gledališko-plesnega ustvarjanja. Leta 2013 diplomira na Akademiji za ples v Ljubljani in se še istega leta vpiše na podiplomski študij na AGRFT (akademija za gledališče, radio, film in televizijo), kjer leta 2015 zaključi magistrski študij s plesno-gledališko raziskavo Banana Split. Njen opus obsega preko sedemdeset plesnih kot tudi dramskih predstav. Od leta 1994 sodeluje s številnimi režiserji in koreografi tako v poklicnih gledališčih kot v neodvisnih produkcijah (Branko Potočan, Sinja Ožbolt, Fatou Traore, Matjaž Farič, Ksenja Hribar, Ivan Peternelj, Tanja Zgonc, Matej Kejžar, Jordi Cortes Molina, Ann Popoulis, Goran Bogdanovski, Matjaž Zupančič, Rosana Hribar, Gregor Luštek, Meta Hočevar, Matjaž Berger, Diego De Brea, Sebastjan Horvat, Mare Bulc, Eduard Miler, Boris Kobal, Lindy Davies…). Kot mentorica, koreografinja in režiserka več let sodeluje s skupino performerjev Bitnamuun, od leta 2016 pa je redna predavateljica na Akademiji za ples v Ljubljani.

AVTORSKE PREDSTAVE (koreografija, režija)

2016  Plovemo, dramska predstava, rež.: Jana Menger, prod APT – APT Novo mesto
Posvetitev pomladi (Pomladno obredje), kor.: Jana Menger, Rosana Hribar, Maša Kagao Knez, prod: Zavod Flota – Plesni Teater Ljubljana
2015  Plesišče, plesni solo, kor.: Jana Menger, Maša Kagao Knez, prod.: Zavod Flota – Plesni Teater Ljubljana
Banana split, plesno-gledališka študija (soavtorstvo: Rok Vevar), zavod Flota in AGRFT – AGRFT Ljubljana
2011 V postopku, dramska predstava, rež.: Jana Menger – ATP Novo mesto
2010  Gledališče, plesna predstava, kor. Jana Menger, zavod Vitkar – Španski borci, Ljubljana
Miza za štiri, fizično gledališče, Bitnamuun – Španski borci, Ljubljana
2006  Igrišče, gibalno-gledališka predstava, Bitnamuun – Plesni Teater Ljubljana
Klet, gibalno-gledališka predstava, Bitnamuun
2005  Poroka, plesna predstava (soavtorstvo: Dušan Teropšič) – Mediapark Cvetličarna
2004  Igra (soavtorstvo: Rambo Amadeus), Fičo balet
Zmerno hitro (soavtorstvo: Gregor Luštek in Rosana Hribar), zavod Flota
2003  Istokopakaj (soavtorstvo: Rosana Hribar), zavod Vitkar
2001  Throwing stones, plesna predstava (soavtorstvo: Beth Cassani) – Ljubljana; Leeds, Velika Britanija
1998  Peš na Pluton, plesna predstava – Plesni Teater Ljubljana

SODELOVANJA PRI PLESNIH PREDSTAVAH

2015 Nič več solo (koreografija Matjaž Farič)
2013 Sijaj (Branko Potočan)
2012 Korak v dvoje po Pii in Pinu (koreografija: Rosana Hribar in Gregor Luštek)
Danes zadnjikrat (koreografija: Sinja Ožbolt)
2011 Pustite otroke k meni (koreografija: Matjaž Farič)
Nameščeni (koreografija: Maša Kagao Knez)
2010 Skozi oči dotika (koreografija: Branko Potočan)
2009 Na drugi strani nagajivega pogleda (koreografija: Branko Potočan)
2008 O Solo Trio (koreografija: Branko Potočan)
Nemotelonemepesmi, vskok (koreografija: Matjaž Farič)
2007 Oblivijon (režija: Ivan Peternelj)
Ljubezni moje babice (režija: Matjaž Zupančič)
Glej ga zlomka (avtor: Branko Potočan)
Ano domini (avtor: Branko Potočan)
2006 Zakajbimekdoustavil (koreografija: Matjaž Farič)
Rekel ni nič, a odšel je kot da bi vse povedal (koreografija: Branko Potočan)
Nekakšen sindrom (koreografija: Sinja Ožbolt)
2005 Kratke zgodbe (koreografija: Branko Potočan)
Intimnost (koreografija: Sinja Ožbolt)
Zarjavele trobente (režija: Branko Potočan)
2004 Zmerno hitro (koreografija Rosana Hribar, Gregor Luštek in Jana Menger)
2003 Nekje vmes (režija: Branko Potočan)
Emofad (koreografija: Goran Bogdanovski)
2002 Ukradena pesem (koreografija: Branko Potočan)
Q & A (režija: Emil Hrvatin, koreografija: Ann Popoulis)
Pohujšanje (koreografija: Matjaž Farič); vskok
2001 Simultan (režija: Maruša Oblak)
2000 Vrata (koreografija: Branko Potočan)
Work-in-progress (koreografija: Jordi Cortes Molina)
1999 Terminal (koreografija: Matjaž Farič)
Skriti vrtovi pogleda (koreografija: Sinja Ožbolt)
PiPiF (koreografija: Matej Kejžar)
100% (koreografija: UršulaTržan)
Otok (koreografija: Matjaž Farič)
Distanca (koreografija: Matej Kejžar)
1997 Trilogija (koreografija: Matjaž Farič)
Hiša (koreografija: Tanja Zgonc)
1996 Sanjam spomin, a se spominjam sanj (koreografija: Branko Potočan)
Posvetitev pomladi (koreografija: Matjaž Farič)
Križev kralj (koreografija: Ivan Peternelj)
Komemoracija – Posušene solze (avtorica: Ksenja Hribar)
1995 Rose & Marguerite (koreografija: Fatou Traore)
Romeo in Julija (koreografija: Matjaž Farič)
1994 Kdo je narisal Stanku skakalnico (koreografija: Branko Potočan)
Plesni kulturni dan (avtor: Sinja Ožbolt)
1993 Rdeči čeveljčki (koreografija: Sinja Ožbolt)

SODELOVANJA PRI DRAMSKIH UPRIZORITVAH (koreografija/ples/igra)

2017  Trojno življenje Antigone (rež. Matjaž Berger), prod. APT – APT Novo mesto; koreografija
2016  Človek, ki ne zna reči ne (rež.: Martin Kočovski), prod.: NETA-Mali dramski teater Bitola, koprodukcija: Teater Vojdan Černodrinski, Prilep – Festival komornega gledališča Risto Šiškov, Strumica, Makedonija; koreografija
Tako je govoril Zaratustra (rež.: Matjaž Berger), prod: APT – APT Novo mesto; koreografija
2015  Prevzetnost in pristranost (rež.: Matjaž Berger), prod.: APT – APT Novo mesto; koreografija
Readymade (rež.: Mare Bulc), prod.: APT, GLEJ – Gledališče Glej, APT Novo mesto; koreografija
2014 Mož je Mož (rež.: Martin Kočovski), prod: NETA – Mali dramski teater Bitola, Makedonija; koreografija
Mulc vas gleda (režija: Jaša Jamnik);
koreografija
2013 Hamlet (režija: Eduard Miler)
2012 Padec Evrope(režija: Matjaž Zupančič);koreografija
2011 Dom za igralce (režija: Matjaž Farič); igra in ples
Beneški trgovec (režija: Eduard Miler); koreografija
Dekameron (režija: Boris Kobal); koreografija
2010 Kralj Lear (režija: Matjaž Berger); igra
Hlapci (režija: Matjaž Berger); igra
2009 Utopija 1 (režija: Sebastijan Horvat); ples, igra
Utopija 2 (režija: Sebastjan Horvat); ples, igra
Pomladno prebujenje (režija: Sebastijan Horvat); koreografija
Zgodovina večnosti (režija: Matjaž Berger); igra
Premenjave (režija: Lindy Davies); koreografija
Potovanje v Rim (režija: Sebastijan Horvat); koreografija
Pot v Jajce (režija: Sebastjan Horvat); koreografija
2008 Carmela in Paulino, variete na fino (režija: Mare Bulc); koreografija
2007 Lunatik (režija: Borut Bučinel); koreografija, ples
2006 Hamlet (režija: Matjaž Zupančič); ples
2003 Arabska noč (režija: Diego De Brea); koreografija
2001 Hamlet (režija: Dario Varga); koreografija
2000 Interpretacija sanj (režija: Matjaž Berger, koreografija: Marko Mlačnik); igra
1998 Ifigenija (režija: Meta Hočevar, koreografija: Ksenija Hribar); ples
1997 You Dig (režija: Andrej Morovič)
Je v glavi (režija: Teater Gromki)

SODELOVANJA NA DRUGIH UMETNIŠKIH PODROČJIH (film/video/akcije)

2017 Metodologije beleženja, Pogovor. št. 13 – Jana Menger v pogovoru s Petro Tanko; Emanat – Pritličje, Lj
2014 Idila (celovečerni film, rež.: Tomaž Gorkič, tajnica režije in kor. giba: Jana Menger), prod: Blade production
Premiki v obljubljene dežele (dokumentarno-igrani film, režija: Miha Erman, kor: Bitnamuun, Jana Menger)
2009 Dom je, kjer si ga skoplješ (kratki igrani film, režija: Niko Novak)
2003 Phantom (video, režija: Ema Kugler)
2002  Leti… leti… leti… ženska! (kratki film, režija: Polona Sepe)
2000  Homo Erectus (video, režija: Ema Kugler)
1997  Postaja 25 / Station 25 (video, režija: Ema Kugler)
1996 Tajga / Taiga (video, režija: Ema Kugler)
TV -The drug of the Nation – multimedijski projekt (Fourklor, Branko Potočan) – Kopenhagen 96, Danska
1995 Povodni mož / The Underwater Man (kratki igrani film, režija: Urška Žnidaršič)
1994 Rdeči čeveljčki / Red Shoes (plesni video, režija: Marina Gržinić & Aina Šmid, koreografija: Sinja Ožbolt)
Trije zadnji problemi telesa – umetniška akcija (avtor: Matjaž Berger)
Umetniški triptih (glasba: L. Jakša, slika: J. Kotar, gib: Jana Menger)

PEDAGOŠKO DELO, MENTORSTVO IN DRUGA SODELOVANJA

2017                           Članica komisije (predsednica) na državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, plesna miniatura, JSKD – CK Španski borci
2016 dalje Redna predavateljica giba na Akademiji za ples, Ljubljana
2015 Klas, Praktikum
2012 Fahrenheit 451 (Založba Goga) – literaturno-gibalni-video laboratorij
2013   plesni klasi, Kultimat
2010 Delavnica fizičnega gledališča (v sodelovanju z Bitnamuun)
2006 Igrišče – Bitnamuun predstava; koreografinja
2006, 2007  Talna tehnika, Plesni studio Intakt
2008 4 mož, 4 konji – Bitnamuun predstava; mentorica
2009 Kdo ima poškodovane čevlje? – Bitnamuun predstava; v somentorstvu z Borisom Kosom 
2010 Miza za 4 – Bitnamuun predstava; mentorica

VIDEO POVEZAVE:
Jana Menger @ Youtube
Jana Menger @ Vimeo

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

BANANA SPLIT (2015)

Predstava Banana Split je gledališko-plesna raziskava, ki jo zanimajo skrajne možnosti ter prehodi med formalnimi in narativnimi oblikami plesa in gledališča. Ukvarja se s problemi ponavljanja in množenja, družbo nadzora in njenimi postopki. Navdihuje se pri pop artu in literaturi antiutopije.
»Pozor! Pripenjam daljši dokument. Naučiti se ga moram na pamet, in kot je dogovorjeno, pretvoriti ga moram v svojo gibalno govorico. Tisti od mene, ki smo zaspali ali poležavali in se zato zbudili dorasli, bomo imeli s tem več dela, tisti, ki pa smo zbujeni zgodaj in smo zaradi tega pomanjkljivi in lažji, imamo očitno več gibalnega talenta.«

Avtorja: Jana Menger, Rok Vevar
Zasedba: Rok Vevar, Jana Menger, Tomaž Gubenšek
Oblikovanje svetlobe: Petra Veber
Video: Tomaž Gorkič
Oblikovanje maske: Tina Prpar
Scenske korekture: Leja Jurišič
Mentorja: doc. mag. Uršula Teržan, red prof. Tomaž Gubenšek
Koprodukcija: Flota, zavod, Murska Sobota in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
S podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije
Zahvala: Sanja Grcić

PREMIERA: 14. & 15. 2. 2015 ob 20. uri, Velika gledališka predavalnica AGRFT

Medijski zapisi in ocene:

“Gledališko-plesna predstava Banana split po eni strani uprizarja to ustvarjalno stanje na način, da nakaže njegovo ozadje, ga naredi vidno, po drugi pa preprosto je to stanje. Iz naslova predstave, ki se izkaže za bolj pomenljiv, kot je videti na prvi pogled, beremo njeno osrednjo tematiko, to je (raz)cepitev, delitev, množenje vlog, značajev in označevalcev. Podvojeni Rok Vevar, publicist na področju teorije in zgodovine sodobnih scenskih umetnosti, v predstavi igra sebe, a tudi nekega drugega sebe, Jana Menger, plesalka, koreografinja in režiserka, pa je pri tem Rokov dvojnik in dvojnica, a tudi ona sama.”
Tvoj original – Banana split Jane Menger in Roka Vevarja, MMC TV SLO, 19. 2. 2015, Nenad Jelesijević


V POSTOPKU (2011)

Prva avtorska gledališka predstava koreografinje, plesalke in režiserke Jane Menger ima naslov V postopku. Je zgodba o tem, kako je posameznik v različnih družbenih funkcijah in vlogah nenehno podvržen različnim postopkom, ki ga ohranjajo negotovega in jim nemalokrat umanjka pričakovana finalnost, trenutek, ko bi pomirjen ugotovil, da je prišel na njihov konec. Četudi je v sodobnem svetu nemara nemogoče govoriti o kakršni koli enotni zgodbi, ki bi si jo bili o sebi sposobni povedati vsi in se vsi v njej prepoznati, obstaja nemara že za moderne, predvsem pa za sodobne ljudi neki skupni imenovalec, da se kot ljudje neke skupnosti, recimo temu: družbe, v različnih življenjskih situacijah srečujejo s postopki. Vanje so vključeni, jih sprožajo in so jim podvrženi v ljubezni, znanosti, umetnosti in politiki. Francoski filozof Michel Foucault se je ukvarjal z različnimi vidiki družbe, ki na različne načine disciplinira subjekte, ki jih proizvaja, v kar so seveda vključeni načini, s katerimi se subjekti samodisciplinirajo (kar je navsezadnje eno in isto). Če je za družbo discipline nemara značilna proizvodnja gotovih individuumov (nedeljivih zgodb, ki si jih o sebi pripovedujemo in z njimi identificiramo), je za družbo nadzora nemara značilna proizvodnja dividuumov (deljivih, večperspektivnih samopripovedi, vlog, v katere smo zasedeni ali se vanje zasedamo, ne da bi jih zmogli, hoteli ali znali poenotiti), ki nas begajo s tem, ko nas spreminjajo v »dela v nastajanju«, ljudi v postopkih. Zdi se, da na mestu osvoboditve posameznika izpod režima »enosti« vznikne »neznosna lahkost bivanja«, kot je situacijo nekje poimenoval češko-francoski romanopisec Milan Kundera. Neznosni volumen svobode. V takšnem gledališču pa igro določajo stalne premene reda ter stalne premene položajev moči, ki se vzpostavljajo sproti in nepričakovano. Predstava V postopku uporablja vrsto dramaturških in umetniških postopkov, da bi z njimi spregovorila o vlogi sodobnega posameznika v njih, bežnost in drsenje reda v predstavi pa se v predstavi igra tudi s postopki gledanja.
Rok Vevar

Nastopajo: Nina Ivanišin, Primož Pirnat, Milan Štefe, Gregor Luštek, KUD PONOR / PK Novo mesto
Dramaturgija: Rok Vevar
Prevod angleških besedil: Irena Duša
Koreografija-asistenca: Katja Legin
Kostumografija: Bjanka Adžić Ursulov
Scenografija: Tomaž Štrucl
Oblikovanje zvoka: Uroš Bon
Oblikovanje luči: Jana Vovk
Tehnični vodja: Simon Žižek
Garderoba: Nataša Recer
Vodja produkcije: Jasna Dokl Osolnik
Produkcija: Anton Podbevšek Teater, Novo mesto

Premiera: ATP, Dvorana novomeške pomladi, Novo mesto – 6. 6. 2011

Medijski zapisi in odlomki iz kritik:

“V postopku. V kakšnem ‘v’ smo gotovo. ‘Ko se je zjutraj prebudil, je videl, da …’ In ni vrnitve. Preverjanja, vprašanja, pritožbe, obsodbe, prizivi, mnenja, naročila, problemi, drugačne rešitve, popravki, klici, plačila, izpolnitve, pošiljke, preverjanja, interpretacije, uporabe, preokreti, samplanje, kolažiranje, apropriacije, suha igla, vzporedne realnosti, sitotisk, ready-made in kar je še tretjih reči. Navadno rečejo preprosto, da bomo ob času obveščeni. Kdaj bo ta čas, ali imajo za znamke in kaj si lahko o vsem skupaj mislimo, pa ne vemo. Dobro, videli smo žensko, ki se je smehljala in trdila, da je fizik, dva identična odpravnika poslov, za katera ne moremo natančno reči, da nista bila ena in ista oseba, psa, ki se je šalil, da je navadna ovca, in še zakonski par, ki je trdil, da je tehnološki višek. In nekdo je rekel: ‘Glejte, preden se lotimo kvalifikacij posameznega kandidata, ga damo na manjši preizkus …’ Prepevali so ‘Brez ljubezni mi živeti ni’, dvatisočpetstotriinsedemdesetglasno, in bili so iz javne uprave, jebemumater.”
MLADINA, 2. 6. 2011

“Uprizoritev, ki jo gledamo na prenovljenem odru novomeškega gledališča, je nedvomno sveža in presenetljiva, izvedena s performativno inteligenco avtorice in govorno, interpretativno in fizično suverenostjo ter briljanco štirih nastopajočih Primož Pirnat, Nina Ivanišin, Milan Štefe in Gregor Luštek), ki jim sekundira zbor performerjev (Kud Ponor) v različnih funkcijah, v opazni (meta)vlogi režiserja oziroma agresivnega bralca didaskalij pa nastopi (sicer dramaturg) Rok Vevar” Ocena uprizoritve V postopku: ujetniki igre, Blaž Lukan, DELO, 9. 6. 2011

“Mengerjeva je izhajala predvsem iz lastne plesno-koreografske izkušnje. Zgodbe o sistemsko tlačenem posamezniku se je lotila nevsakdanje in jo izoblikovala v koreografirano dramsko situacijo z besedilom, pri kateri sta govorni del in gledališki gib enakovredna. Predstava v tem spominja na obliko, ki je nemški ekspresionizem imenoval koreodrama. Vevar dodaja, da dobro uro trajajočo predstavo odlikujeta tudi dinamičnost in ritmična strukturiranost.”
Sodobni posameznik v postopkih negotovosti, Avtorski projekt Jane Menger – MMC RTV SLO, 6. 6. 2011

V postopku:
FOTOGALERIJA

Jana Menger: V postopku foto: Borut Peterlin

Jana Menger: V postopku
foto: Borut Peterlin