Nina Meško

koreografinja, plesalka, pedagoginja, samostojna strokovna svetovalka za ples

Nina Meško (foto: Janez Eržen/JSKD)

Nina Meško (1973, Ptuj) je v slovenskem plesnem prostoru znana kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja, od leta 1997 pa je zaposlena kot samostojna strokovna svetovalka za ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD). S plesom in koreografijo se je profesionalno ukvarjala več kot desetletje. S štipendijo Ministrstva za kulturo se je eno leto strokovno izpopolnjevala v New Yorku. Vsi njeni avtorski projekti kažejo artikulirano konceptualno strukturo in močno zanimanje za eksperiment. Predstavljeni so bili na številnih gostovanjih doma in v tujini. Nina Meško je prejemnica dveh pomembnih mednarodnih rezidenčnih štipendij – ArtsLink (NY) in Tanzquarter (A).
Poudarek plesne dejavnosti, ki jo Nina Meško oblikuje v okviru svojega dela na JSKD, temelji na povečanju zanimanja in znanja o plesni umetnosti in pedagogiki ustvarjalnega plesa. Vsem, ki plešejo, želijo plesati ali poučevati ples, ponuja različne oblike strokovne pomoči. Skrbi za pretok in izmenjavo informacij v slovenskem in mednarodnem prostoru, organizira različna izobraževanja s področja sodobnega plesa, plesne pedagogike in plesne medicine, oblikuje spodbude za ustvarjanje in pogoje za predstavljanje. Na ta način ji je uspelo oblikovati festivalsko in izobraževalno ponudbo, katere osnovni cilj je razvoj plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ter strokovna usposobljenost njihovih mentorjev po vseh regijah Slovenije.

kontakt: nina.mesko@jskd.si

AVTORSKI PLESNI PROJEKTI

2010 ČE (NE) NEHAŠ PLESATI, TE UBIJEM!, projekt avtorske skupine, PTL – festival UKREP, Ljubljana
2007 BREZ IDEJE, performans/instalacija – Tanzquartier (TQW), Dunaj
2006 MOJ PRIVATNI ARHIV, večletni raziskovalni projekt – TQW Dunaj, Lazareti Dubrovnik, Festival Mesto žensk
2004 STANJE STVARI, predstava/instalacija, zavod Masa in  društvo Mesto žensk – PTL (arhiv)
2003 WHAT A FEELING, predstava  – zavod Masa, Festival Gibanica – Cankarjev dom; TransEuropa, Hidlersheim
2002 DEEP SHOW, predstava/instalacija, zavod Masa – galerija Kapelica, Ljubljana
2001 POP TRIP, plesna miniatura – PTL
2000 V NAKLJUČJU JE KLJUČ,  improvizacija – PTL
1999 MALA ŠOLA LETENJA, plesna predstava, Mesto žensk – PTL, Kibla – Maribor, Velenje
1998 13 UR V APRILU, duet – Joyce Soho-New York, Merce Cunningham Studio-New York
1997 WATCHING ALICE, video-ples, video instalacija – Maribor; 25. salon mladih – Zagreb; Frida and Roy Furman Gallery – New York; Festival neodvisnega filma in videa – Ljubljana
1996 WATCHING ALICE, solo plesna predstava  – MGL (Mala scena) – Ljubljana; Dixon place-New York;  dieTheather Kunstlerhaus-Dunaj; Plesno gledališki festival Karantena – Lazareti, Dubrovnik; Festival Four days '97, Roxy, Praga

PLESALKA IN SOUSTVARJALKA

2006 MUCA COPATARICA (rež in kor. Petra Pikalo), PTL, Ljubljana – gostovanja po Sloveniji, Kotor; Mednarodni otroški festival Šibenik
2002 BLASTOSTRELKA (kor. Sinja Ožbolt), PTL – Ljubljana; Kopenhagen (foto: 1, 2)
2001 RITEM TVEGANJA (kor. Sinja Ožbolt), PTL; Jacksons Lane Theatre (festival ZONE) London; Koper (foto 1,2,3)
FOUR SIDES TO EVERY STORY (kor.: Nina Meško; ples: Galiel Kolker) – Movement salon New York
2000 DAŽD (avtorica: Nataša Tovirac) – PTL (promocijski video)
1997 ANTONIJEVO POLETJE (avtorica: Nataša Tovirac) – Intakt, Ljubljana
VLADARKA (avtor: Andrej Morovič), Teater Gromki; KUD France Prešeren (Trnfest) Ljubljana
“  “, (avtor: Gregor Kamnikar), Intima teater Ljubljana – gostovanja: festival Karantena, Dubrovnik; Movement Research/Judson Church, New York; Ptuj; Ljubljana; Maribor; Praga; Podgorica
1995 PREDSTAVA (rež.: Alexandra Schuller) – Ljubljana; Ptuj; Galway Arts Festival, Irska
TRIO (kor. Nataša Tovirac) Intakt – Ptuj; Ljubljana; Amsterdam; Utrecht; Praga; Pula
ROSE & MARGUERITE (kor. Fatou Traore, Bruselj), PTL, Ljubljana
THE MEASURMENTS OF TIME (kor.: Krisna Lee Hanks), Intakt, Ljubljana
1994 LIFT (zamisel in koncept: Ingrid Kerec, Frankfurt), Aldea plesni teater, Maribor
4 MALE DEKLICE (kor. Maja Milenovič-Workman, New York), Aldea plesni teater, Maribor
1993 KOŽA PUŠČAVE (kor.: Etcha Dvornik, Pariz), Intakt, Ljubljana; Hrvaška
1992 S PESKOM V OČEH (ples & kor. Nina Meško), Art plesni studio T4, Ptuj

UMETNIŠKA VODJA PLESNE DEJAVNOSTI – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 

Prireditve
OPUS 1 – PLESNA MINIATURA, tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev
državno (februar ali marec, Ljubljana, CK Španski borci)
mednarodno (velikonočna sobota, Celje Slovensko ljudsko gledališče Celje in Plesni Forum Celje)
PIKA MIGA – Mini festival otroških plesnih skupin (Velenje, 1. vikend v oktobru, v sodelovanju s Pikinim festivalom Velenje)
ŽIVA, festival plesne ustvarjalnosti mladih (Španski borci, Ljubljana, sredina novembra)
Izobraževanja
ZIMSKA PLESNA ŠOLA (Maribor, februar,  v času šolskih počitnic)
POLETNA PLESNA ŠOLA (Ljubljana, zadnji teden junija)
MEDNARODNA KONFERENCA PLESNE PEDAGOGIKE (Velenje, začetek oktobra, bienalna konferenca)
Založništvo
HODIM, PLEŠEM, SEM, Marija Vogelnik (2017) – avtorstvo in koncept: Eka Vogelnik, Brina Vogelnik
KO SE ZGODI PLES, ŽIVA KRAIGHER (2016) – avtorstvo in koncept: Tomaž Kraigher, Neja Kos, Nina Meško, Gordana Schmidt, Vilma Rupnik, Breda Kroflič, Daliborka Podboj
ZMES ZA PLES (2012) – avtorstvo in koncept: Gregor Kamnikar
PLESNA ŽGEČKALNICA (2011) – avtorstvo in koncept: Jana Kovač Valdés
PLES SKOZI ČAS IN BALET SKOZI SVET, Marija Vogelnik (2009) – avtorstvo in koncept: Eka Vogelnik

PLESNA PEDAGOGINJA

2014 Sodelovanje na Kulturnem bazarju – Cankarjev dom
Seminar Plesna pedagogike v vrtcu in šoli – Pedagoška fakulteta Ljubljana v okviru strokovnega usposabljanja
Strokovno usposabljanje učiteljev za uvajanje neobveznega izbirnega predmeta Umetnost-Ples – Zavod RS za šolstvo
2013 Vodenje demonstracijske delavnice Poučevanje šolskega kurikuluma s plesom – Cankarjev dom
Priprava in vodenje delavnice Naravoslovje skozi ustvarjalni gib na strokovnem posvetu Motiviranje nadarjenih učencev za učenje naravoslovja – Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
2012/2013 Izvajanje delavnice ustvarjalnega giba in plesnega izražanja v okviru podiplomskega študija- Pedagoška fakulteta Ljubljana
2012 Vodenje delavnice Ples in ustvarjalni gib v osnovni šoli – Kulturni bazar, Cankarjev dom
Vodenje plesne delavnice na posvetu Kulturno-umetnostna vzgoja v vzgoji in izobraževanju – ZRSŠ, Novo Mesto
2008/2009 Asistentka za metodiko plesne vzgoje – Pedagoška fakulteta v Ljubljani
2008 Vodenje seminarja za kulturne koordinatorje –  v okviru strokovnih izobraževanj na ZRSŠ
2007 Vodenje seminarja za kulturne koordinatorje – v okviru strokovnih izobraževanj na ZRSŠ
2004/2005 Učiteljica Plesne pripravnice – Glasbena in baletna šola v Ljubljani
2003 Učiteljica sodobne plesne tehnike – Intakt plesni studio, Ljubljana
2001-2006 Učiteljica umetnosti giba in gibalne delavnice – Umetniška gimnazija Nova Gorica, dramsko-gledališka smer
1999-2001 Sodobni plesni klasi in plesne delavnice na Ptuju

DRUGE AKTIVNOSTI

2015 Selektorica za 7. Festival slovenskega sodobnega plesa Gibanica: 3-članska komisija v sestavi: Nina Meško (Slovenija), Iva Nerina (Hrvaška) in Marc Olivé Lopez (Španija).
2011-2015 Zunanja ocenjavalka na mature za sodobni ples na Državnem izpitnem centru
2013 Članica delovne skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklic koreograf/koreografinja in plesalec/plesalka
2010/2011 Članica razširjene medpredmetne skupine za vzgojo pri projektu izvajanja akcijskega načrta kulturne vzgoje in priprava gradiva za priročnik Kulturno-umetnostna vzgoja
2007-2009 Članica uredništva revije MASKA, časopisa za scenske umetnosti
2001 Urednica glasila Društva za sodobni ples Slovenije Cirkularka
2000-2006 Podpredsednica Društva za sodobni ples Slovenije
2000-2005 Kuratorka in koordinatorka mesečnega dogodka DANCELAB
2000 Asistentka produkcije za 6. mednarodni festival sodobnih umetnosti MESTO ŽENSK
1999 Odrska selektorica za 3. mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev BREAK21

ŠTIPENDIJE

2006 Tanzquarter rezidenčna štipendija (Dunaj)
2002 štipendija Ministrstva za kulturo za bivanje in umetniško ustvarjanje v New Yorku
2000 štipendija Ministrstva za kulturo za polletni študij na Movement Research New York
APEXchanges potovalna štipendija za sodelovanje na Encontro v Lizboni
Štipendija od SK Stiftung Kultur-Koln za sodelovanje na VIDEO DANCE WORKSHOP-u v Essen-u
1997 ArtsLink residenčna štipendija (New York)

OBJAVE STROKOVNIH PRISPEVKOV

2013 MEŠKO, Nina, O neulovljivosti sodobnega plesa. Revija Vzgoja in izobraževanje. 4-5 – 2013 – XLIV
2012 Strokovni pregled KAMNIKAR, Gregor. Zmes za ples. JSKD
2011 MEŠKO, Nina, GERŠAK, Vesna, PIKALO, Petra, RUPNIK, Vilma, KASJAK, Mojca. Plesna umetnost. Kulturno-umetnostna vzgoja, priročnik s primeri dobre prakse. Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo, Ljubljana
2010 Uvodnik in strokovni pregled KOVAČ VALDES, Jana. Plesna žgečkalnica, priročnik ustvarjalnega giba in sodobnega plesa za otroke z osnovami plesnih tehnik. JSKD
2009 Uvodnik in strokovni pregled VOGELNIKOVA, Marija. Ples skozi čas in balet skozi svet, JSKD, 2009

AKTIVNI PRISPEVKI NA KONFERENCAH, SEMINARJIH, PREDAVANJIH

2014 Predstavitev projektov Učna ura sodobnega plesa in Z zvokom o plesu, Kulturni bazar, Ljubljana
Vodenje delavnice na strokovnem usposabljanju za uvajanje neobveznega izbirnega predmeta Umetnost /ples, ZRSŠ, Ljubljana, Pedagoška fakulteta
Soavtorica programa 2. mednarodne konference Konference plesne pedagogike, JSKD Velenje
Predstavitev neobveznega izbirnega predmeta Umetnost/ples na 2. Mednarodni konferenci plesne pedagogike, Velenje
2013 Predstavitev projekta Učna ura sodobnega plesa na IDOCDE (International Documentation of Dance Educationa) Simpoziju na Dunaju
2012 Predstavitev priročnika Kulturno-umetnostne vzgoje s poudarkom na plesni umetnosti in vodenje okrogle mize o vključevanju plesne umetnosti in ustvarjalnega giba v vzgojno-izobraževalni proces s predstavniki ZRSŠ in MIZKŠ na Konferenci plesne pedagogike
Soavtorica programa 1. mednarodne konference Konference plesne pedagogike, Velenje ( v okviru EPK), JSKD in predavanje + delavnica Permanentno strokovno izpopolnjevanje za razvoj plesne pedagoške prakse v Sloveniji
2011 Organizacija 1. Konference Plesne medicine v Sloveniji in uvodni nagovor udeležencev, JSKD, Ljubljana
2009 Avtorica programa strokovnega izpopolnjevanja za pedagoge sodobnega plesa in ustvarjalnega giba STIK, 2009 -2012, JSKD

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

WHAT A FEELING (2003)

Nina Meško je k svojemu projektu povabila šest vročih umetnikov: Tanja Lažetić & Dejan Habicht, Žiga Kariž, Alen Ožbolt, Tobias Putrih, Sašo Vrabič. Enkratna kombinacija plesne prezence in vizualnih konceptov bo razširila vaš čutni register z izkušnjo, ki bo začrtala nove razsežnosti v kulturni horizont. What a feeling!

“Vizualna in filmska umetnost imata pomemben vpliv na moje delo. Kot poskus širjenja formalnih in vsebinskih možnosti izražanja skozi telo v gibanju, skozi telo na odru, sem se odločila povabiti nekaj vizualnih umetnikov, katerih delo se mi zdi zanimivo, da naredijo kratek solo projekt zame. Prosila sem jih, da ostanejo pri konceptih, s katerimi se tudi sicer ukvarjajo, vendar da jih tokrat izrazijo skozi nov medij. Solo projekte sem potem povezala v celoto po principu glasbenega koncerta. Celota tako ne deluje iluziunistično, ampak predstavlja krovno strukturo za povezavo del različnih avtorjev.” Nina Meško

Tanja Lažetić & Dejan Habicht KOLEDAR
For a long time I was trying to work with air.

Alen Ožbolt PROSTOR ZA PLES # 6
Človeško in nečloveško. Prostor je navadno oblikovan po meri človeka, torej je antropomorfen, pa vendar ne več nujno antropocentričen, saj človek ni več mera, niti meja vseh stvari. Prostor ni prazen, niti gol, prostor nosi in pripoveduje pomene. In danes se ne soočamo več s problemi lokacije in določene ‘fiksne’ situacije, vse bolj gre za dislokacijo, hipnost in minljivost, hkrati doživljamo zgostitev in razpršenost.

Žiga Kariž WHAT A FEELING
Ni se mi treba vpisati v zgodovino. Ni mi treba ustvarjati umetnosti. Ni mi treba podati globljega sporočila. Moram pa zaslužiti denar in da bi ga zaslužil, se morda moram vpisati v zgodovino. Da bi zaslužil denar, je morda pomembno, da ustvarjam umetnost in da podam neko globlje sporočilo. (po Donu Simpsonu, Paramount corporate Philosophy, 1980)

Tobias Putrih NAVODILA
To je reality show, da ne bo pomote….

Sašo Vrabič AMERIKA
»It was wonderful to find America, but it would have been more wonderful to miss it.« Mark Twain; »The way to write American music is simple. All you have to do is be an American and then write any kind of music you wish.« Virgil Thompson; »America is a mistake, a giant mistake.« Sigmund Freud

Sodelavci:
avtorica koncepta, koreografija, izvedba: Nina Meško
avtorji: Tanja Lazetič & Dejan Habicht, Žiga Kariž, Alen Ožbolt, Tobias Putrih, Sašo Vrabič
dramaturgija: Simona Semenič
asistenca koreografije: Petra Žist
svetloba: Danilo Pečar
zvok: Boštjan Repanšek
vizualna podoba: Martin Bricelj
fotografija: Nada Žgank

produkcija: Zavod Masa
koprodukcija: Cankarjev dom

Premiera: 23.3. 2003  – dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom

Medijski odzivi:
(…) Prevajajoč besedo v gibe in s pomočjo minimuma rekvizitov, kakega videa, risalne krede, grafitarskega spreja ali maske, pa sproti proizvaja artefakte s pečatom inkriminiranih avtorjev, da ugibaš, ali bodo na vrsti Ožboltovi talni reliefi, Kariževa hollywoodska mitologija, Lazetič/Habichtovi utrinki iz intime… Meškova, ki si, dosledno, privošči za bis še enkrat odplesati solo na temo iz Flashdanca, “ki ji je spremenil življenje in pokazal, da se lahko želje uresničijo”, zdrži vlogo in spotoma vknjiži koš heheta, kar je menda dovolj za prehodno trofejo. (…)
Z distance, Jaša Krameršič, Mladina, 27, 5. 2003

Tako se predstava ukvarja s popularnimi ideološkimi aparati (pop kulturo, rock glasbo, disco plesom, filmskimi zvezdami, uradnimi nasmeški in pozdravi), ki interpelirajo subjekt. Konča se s sloganom Nike »Just do it«, ki je napisan na steno, in z Nininim dodatkom »I can«. V humornem stilu ni manjkalo cinizma. Našla sem tudi ustrezno kritično stališče za slovenske umetnike in intelektualce, ki se morajo prilagajati zahodnim standardom, da bi spadali na zahod, ob tem pa se zavedajo, da je večina standardov enostavno neumnih…”
Maska, poletje 2005, Gibanica 2015, Ana Vujanović


STANJE STVARI (2004)

“O stanju slovenskega sodobnega plesa sva se leta 2004 pogovarjali s petimi vpletenimi: Uršula Cetinski, Matjaž Farič, Nevenka Koprivšek, Mala Kline in Emil Hrvatin govorijo o svojem delu, o kriterijih in vrednotenju umetniškega ustvarjanja in izpostavljajo nekaj ključnih problemov. Ali je stanje stvari kaj drugačno po petih letih?” (Nina Meško in Tanja Lažetić)

Uršula Cetinski Matjaž Farič Nevenka Koprivšek Mala Kline Emil Hrvatin

Mislim, da je glavni problem slovenskega sodobnega plesa, da avtorji plesnih predstav prepogosto koketirajo z občinstvom, prepogosto razmišljajo o tem, kako bosta občinstvo in kritika to sprejela in zato predstave velikokrat ostajajo na ravni neke zelo kvalitetne zabave oziroma razvedrila. Medtem ko so predstave, ki bi imele globljo, premišljeno vsebino ali globlji koncept, v Sloveniji redke.” Uršula Cetinski, producentka

Vsake toliko je treba koreografa preveriti z več plesalci. Šele kadar delaš z več plesalci, lahko preveriš, kako funkcionira prostor – ko dobiš možnost velikega prostora. Pa tudi to je res, da je dandanes sodobni ples odrinjen v majhne prostore. Če gledamo, kje se predstave dogajajo … Ples rabi prostor. Na površini
pet krat sedem metrov ne moreš narediti ambicioznega projekta. Tudi sola ne
.” Matjaž Farič, koreograf

“V zadnjih petnajstih letih je nekaj skupin imelo možnost uvrstiti se v svetovno špico, ampak za nobeno od teh ne moremo reči … Par jih je, ki so dejansko boljši srednji razred – veliko gostujejo, vidne so na boljših festivalih, a žal ne v neki kontinuirani obliki. In to zato, ker za njimi ni nekega zaledja, ki bi omogočalo kontinuirano in poglobljeno delo.” Nevenka Koprivšek, producentka

“Na marsikateri predstavi sem si mislila: Če bi pa tole prišel pogledat nekdo, ki ničesar ne ve o sodobnem plesu, ne bi nikoli več prišel, da bi videl kaj takega: “A to je sodobni ples? To me ne zanima!” Velikokrat je bilo ‘kaj takega’. Zato, ker je tako hermetičen, tako zaprt.” Mala Kline, koreografinja in plesalka

“Zdi se mi, da je problem sodobne umetnosti ravno v tem, da pravzaprav poišče nek odgovor na vprašanje, kako delovati v pogojih, kjer je zaščitena, kjer ji ne grozi nevarnost, da je ne bi bilo … Seveda, ogromno zanimive umetnosti je že bilo narejene na to temo – in zdi se mi, da je tudi ples del te zgodbe …” Emil Hrvatin, gledališki režiser in teoretik

Sodelavci:
avtorici: Nina Meško in Tanja Lažetić
nastopajoči: Valentina Čabro, Bara Kolenc, Mojca Žorž, Ana Hribar, Irena Tomažin, Rosana Hribar, Teja Reba, Mateja Rebolj, Igor Sviderski, Dejan Srhoj, Leja Jurešič in Urša Urbančič
oblikovanje luči: Danilo Pečar

produkcija in organizacija: Društvo Mesto žensk (Sabina Potočki), 2004
v sodelovanju z: Zavod EnKnap inPlesni Teater Ljubljana
Finančna podpora: MK, MOL

Premiera: 7. 10. 2004 ob 10.00 in 8. 10. 2004 ob 20.00  Plesni Teater Ljubljana

dodatne povezave:
The State of Things / Tanja Lažetić

Medijski odzivi:
(…) Tanja Lazetič in Nina Meško sta se v projektu Stanje stvari pred kratkim spraševali, kakšne so pravzaprav razmere v slovenskem sodobnem plesu. Čeprav je slovenski sodobni ples tudi, kar zadeva mednarodno mobilnost, ena izmed najuspešnejših slovenskih umetnostnih zvrsti, ima človek res pogosto občutek, da predstave (razen izjemoma) niso čisto precizno premišljene in končane. (…)
Stanje stvari, Uršula Cetinski v intervju za Mladino, 31. 10. 2004

Stanje stvari resno problematizira plesne instalacije, ki se ukvarjajo s slovensko sodobno plesno sceno. Predstava je sestavljena iz dokumentarnih video intervjujev s pomembnimi ustvarjalci scene in z uprizoritvijo učne ure plesa desetih plesalcev in koreografov v delovnih oblekah. Ne razburljivo, ne zapeljivo, ne spektakularno, ne »priliznjeno«, ne igrivo in ne. Na kratko: enostavno, jasno in resno. Z naslavljanjem igralcev na področju odrskih umetnosti v Sloveniji in tudi tujini je vsaj frustrirajoče in zoprno.  Še posebej zato, ker problematika surovo materialnega uokvirjenja umetnosti z (marginalno) infrastrukturo vedno zveni tako domače, tako »zgodovinsko« kot konstanta umetnosti skozi čas, brez možnosti, da se bo kdaj končala.
Maska, poletje 2005, Gibanica 2015, Ana Vujanović