Maja Delak

plesalka, koreografinja, performerka, plesna pedagoginja

Maja Delak_Tone Stojko_04_2010

Maja Delak, 2010
Foto: Tone Stojko

Maja Delak (1969, Novo mesto) je koreografinja in plesalka, ki je študirala sodobni ples na CNDC L’Esquisse v Angersu v Franciji in na številnih plesnih seminarjih. Bila je članica v mednarodni plesni skupini En-Knap med letoma 1993 in 2002 ter idejna vodja realizacije gimnazijskega programa za sodobni ples, ki ga izvaja Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana. V opusu plesnih predstav je prepotovala številne svetove, ki se, kljub različnim tematikam in načinom dela, kot presečne množice družijo v sidrišče avtoričine plesne poetike, v kateri vedno bolj jasno določa metodologije sodobnega plesa. Leta 2006 je ustanovila zavod EMANAT, v katerem si prizadeva za afirmacijo sodobnega plesa – tako s produkcijami predstav kot s knjižnim programom (zbirka Prehodi) ter izobraževanjem (AGON). Leta 2010 je prejela nagrado Prešernovega sklada za predstave Drage drage, Serata Artistica Giovanile in Poti ljubezni in njen neprecenljivi prispevek k afirmaciji sodobnega plesa. Leta 2013 je bila na festivalu Gibanica predstava Sramota nagrajena kot najboljša predstava platforme, z Lukom Prinčičem pa sta v istem letu prejela nagrado Liberalne akademije zlata ptica za umetniške dosežke na uprizoritvenem področju.

AVTORSKE PREDSTAVE

2015 ARP 339, Wanda & Nova deViator, Emanat – SMEEL
2014 Na mestu drugje, predstava z dijaki SVŠGL in študenti Duncan centre, Praga (foto)
2013 Kaj če, Emanat – SMEEL
Transmittance #2.5 (soavtorstvo Luka Prinčič in ostali sodelavci, Emanat – Msum, Ljubljana
Tatovi podob (skupinsko soavtorstvo), Emanat – Klub Gromka, AKC Metelkova
2012  Transmittance #2.1 (soavtorstvo Luka Prinčič in ostali sodelavci), Emanat – Trouble, Les Halles, Bruselj
2011  Sramota, Emanat – SMEEL
Transmittance #1(soavtorstvo Luka Prinčič in ostali sodelavci različnih situacij) – Polis, Pula
Transmittance #1.5(soavtorstvo Luka Prinčič in ostali sodelavci različnih situacij) – Studio 17, Ljubljana
Transmittance #2 (soavtorstvo Luka Prinčič in ostali sodelavci različnih situacij) – KC Tobačna 001
Sublimation Revision (avdio-vizualni performans, soavtorstvo Luka Prinčič), Emanat – Maynoothe, IE
2010  Transmittance #0 (soavtorstvo Luka Prinčič), Emanat – Teatro Petrella, Longiano, Italija
Dirty Dozen (collaboration – Body Lab in Berlin)
Beside-ness (za 4. letnik Amsterdamse Hogeschool voor de Kunsten)
Wanda & Nova deViator: Zamrznjene podobe (soavtorstvo: Luka Prinčič), Emanat – Menza pri koritu
2009  Monster Tamer – Zagrebački plesni centar, Zagreb
Une façon d`aimer / Poti ljubezni (soavtorstvo: Luka Prinčič), Emanat – DD Trbovlje, KUD France Prešeren
2008  Serata artistica giovanile, Emanat – Cankarjev dom
2007  Drage drage, Emanat – Plesni Teater Ljubljana
Rodeo (soavtorstvo: Mauricio Ferlin), plesna učna ura – Cankarjev dom
2006  Flogging the Dead Horse (za 3. letnik Amsterdamse Hogeschool voor de Kunsten)
2005  Galerija mrtvih žensk – Hommage a Hamletmachine (soavtorstvo: Mala Kline), En-Knap/Emanat – CD
2004  HI-RES (soavtorstvo: Mala Kline), En-Knap/Emanat – SMEEL
Rondinella (soavtorstvo: Mauricio Ferlin in Mala Kline), En Knap/Emanat – Svetvinčenat, Hrvaška; SMEEL
Blondinka na mestu (soavtorstvo: Mala Kline), En Knap/Emanat – Cankarjev dom
2002  Mezzanino, En Knap/Emanat – Cankarjev dom
2001  6agon, En Knap/Emanat – PTL
1999  Gina & Miovanni, En Knap/Emanat – Cankarjev dom
1995  Manifestacija introverta, En Knap/Emanat – Mala scena, MGL; Festival Mesto žensk

SODELOVANJA KOT PLESALKA/PERFORMERKA

2013-2016 Tatovi podob, Emanat – Klub Gromka, AKC Metelkova
2015 Staging A Play – Steklena menažerija (režija: Matija Ferlin), Emanat – SMEEL
ARP 339, Wanda & Nova deViator, Emanat – SMEEL
2013 Kaj če, Emanat – SMEEL
2010-2013 Transmittance, Emanat – različna prizorišča
2010 Zamrznjene podobe, Wanda & Nova deViator, Emanat – Menza pri koritu, AKC Metelkova
2009 Une façon d'aimer / Poti ljubezni, Emanat, DD Trbovlje, KUD France Prešeren, Ljubljana
The Paradox of Don't (concerto prescritto) – Wanda & Nova deViator, Emanat – DD Trbovlje
Resistance (concerto prescritto), Wanda & Nova deViator, Emanat – različna prizorišča
2008 Serata artistica giovanile, Emanat – Cankarjev dom
2007 Drage drage, Emanat – Plesni Teater Ljubljana
2005 Galerija mrtvih žensk, En-Knap/Emanat – Cankarjev dom
2004 Rondinella, En-Knap/Emanat – Svetvinčenat, Hrvaška, SMEEL, Ljubljana
Hi-res, En-Knap/Emanat, SMEEL, Ljubljana
2003 Hu-Die, En-Knap – Cankarjev dom
Met kocke, plesni dogodek ob 10-letnici skupine En-Knap – Cankarjev dom
2002 Mezzanino, En-Knap/Emanat – Cankarjev dom
2001 Popoln korak?, En-Knap – Cankarjev dom
2000 Emanatio Protei/Kaktus unter Strom, En-Knap – ZKM Karlsruhe, Nemčija
1999 Gina & Miovanni, En Knap/Emanat – Cankarjev dom
1997 Zakonitosti Kobre, En-Knap – Springdance, Utrecht, Nizozemska
1996 Struna in Želo – prvi dotik, En-Knap – Cankarjev dom
1995 Manifestacija introverta, En-Knap/Emanat – Mala scena, MGL; Festival Mesto žensk
Work in progress, kratka predstavitev predstave
1993 Razširi krila (Slon nerodni), En-Knap – Leuven, Belgija
1992 Ave Gratia Plena (režiser: Cis Biernicx) performans, Plesni Teater Ljubljana – Cankarjev dom
1991 4×4 – Vso srečo ti želim (koreograf: Iztok Kovač), Plesni Teater Ljubljana – Cankarjev dom
Icht, Vzhodni plesni projekt – alternacija (koreografija Matjaž Farič)
1990 Emotional, Vzhodni plesni projekt (koreografija Matjaž Farič)
1978 Vrag na vasi (koreografa: Pia in Pino Mlakar) – SNG Opera in balet Ljubljana

SODELOVANJA PRI FILMU

2011  SKIN-DEEP SCREENS (avtorstvo: Maja Delak & Luka Prinčič)
2006 HI-RES, kratki dokumentarni film (režija: Marina Gržinič & Aina Šmid)
2004 POD PREŠERNOVO GLAVO, kratki dokumentarni tv film (režija: Maja Weiss)
2003 HITRO POČASI, kratki igrani film (režija: Zemira A. Pečovnik) – glavna vloga
2001 FANTOM, celovečerni film (režija: Ema Kugler)
2000 DOM SVOBODE, kratki plesni film (režija: Sašo Podgoršek, koreografija Iztok Kovač)
1998 ZJUTRO študentski kratki igrani film (režija: Hanna A. W. Slak) – glavna vloga
1997 VRTOGLAVI PTIČ, kratki plesni film (režija: Sašo Podgoršek, koreografija Iztok Kovač)
1994  NARAVA BESO, kratki plesni film (režija: Patrik Otten, koreografija Iztok Kovač)

IZKUŠNJE NA DRUGIH UMETNIŠKIH PODROČJIH

2015 ARP 339, Wanda & Nova deViator, izdaja glasbenega albuma
2014 Image Snatchers EP, Feminalz – glasba iz serije klubskih večerov "Tehnoburleska: Tatovi podob"
2013 Pacification, Wanda & Nova deViator, izdaja glasbenega albuma
2011 "Histrionics of Love" (Wanda & Nova deViator) na kompilaciji glasbene založbe RX:TX
Sublimation Revision, avdio-vizualni projekt, soavtorstvo Luka Prinčič
WIRELESS FEELINGS by The sweetest Band, zvočna radijska oddaja (Maja Delak & Luka Prinčič)
Skin-deep Screens, video 60 min, soavtorstvo Luka Prinčič
Transmittance#1.5, avdio-vizualni performans, soavtorstvo Luka Prinčič
Sublimation Revision, avdio-vizualni performanssoavtorstvo Luka Prinčič
2010  fotografija za zbirko Grda Račka, Celje
Teater za ptiče, gledališka predstava (avtor dramskega dela Daniel Veronese, režiser Eric Dean Scott)
ZVO.ČI.TI, zvočna radijska oddaja za Radia Cona (soavtorstvo Luka Prinčič)
Resistance, Wanda & Nova deViator, klubski glasbeno-vizualni dogodek, soavtorstvo Luka Prinčič
2009 "You Don't Own Me" (Wanda & Nova deViator) na kompilaciji K4 Format 2009

PEDAGOŠKE IZKUŠNJE IN IZKUŠNJE S PODROČJA PLESNEGA IZOBRAŽEVANJA

1999-2016                                                       Vzpostavitev in izvedba programa SVŠGL – umetniška gimnazija, plesna smer, modul sodobni ples – večletno vodenje strokovnega aktiva, poučevanje Sodobnih plesnih tehnik in Ustvarjalne delavnice in delovanje  kot mentorica krajšim koreografijam dijakov za tekmovanje na republiškem tekmovanju mladih ustvarjalcev Opus:
4. mesto Ana Štefanec, Špela Medved // Zrcalo, 2000
1. mesto Kaja Janjič // Rdeče, 2001
2. mesto Ana Štefanec, Špela Medved, Barbara Kanc // Antigona, 2001
6. mesto Vojka Krevh // Nijunaja, 2002
1. mesto Aleš Čuček, Tina Učakar // Konkevasno, 2003
1. mesto Nastja Bremec, Nataša Pilipovič // Infinito, 2004
3. mesto Ajda Tomazin, Ajda Rot // Menuet, 2004
kot mentorica koreografiji Antigona – 2. mesto na mednarodnem tekmovanju mladih avtorjev v Burghausnu (DE)
2014 vodenje delavnic v Duncan Center, Praga (CZ)
2013 Učna ura sodobnega plesa (v sodelovanju z Nino Meško, Andrejo Kopač, Petro Pikalo). Učna ura sodobnega plesa je orodje za spoznavanje z idejo, prakso in postopki plesne umetnosti
2012 poučevanje plesne tehnike v K3 – Tanzplan Hamburg (DE)
2011-2013 sodelovanje v mednarodni mreži za razvoj pedagogike plesa in dokumentacije pedagoških procesov na področju plesa IDCODE
2010 poučevanje plesne tehnike in koreografije na  Amsterdamse Hoogerschool voor Kunst (NL)
2009 redni plesni klasi v programu AGON
2008 delavnice na festivalu plesa Nagib (Maribor) in festivalu Trg kulture Plac (Metlika)
2007-2013 redni plesni klasi in občasne delavnica v programu AGON, Plesni izbi Maribor
2006 poučevanje in koreografija na Amsterdamse Hoogerschool voor Kunst (NL)
poučevanje na Inteatro festival Academy, Polverigi (IT)
učenje tehnike in delavnica na TCEH, Moskva (RU)
2004/05 sodelovanje s sorodnimi institucijami iz Italije, Avstrije in Srbije v mednarodni mreži CIMET (umetniško vodstvo programa za izmenjavo, izobraževanje in raziskovanje)
2003 vzpostavitev in vodenje programa AGON, programa treninga, izobraževanja in raziskovanja plesa in sodobnih umetniških zvrsti (v sodelovanju z Malo Kline)
2003-2009  oblikovanje in avtorstvo maturitetnega kataloga za predmet sodobni ples in hkrati glavna ocenjevalka za predmet sodobni ples pri Državnem izpitnem centru
2001 svetovalka za sodobni ples na Zavodu za šolstvo RS
2000, 2001 priprava in realizacija programov Stalnega strokovnega spopolnjevanja za pedagoge plesa (predavali: psihologinja Julie Buckroyd, kineziolog: Bernard Kesch, pianist: Christopher Benstead in plesna pedagoginja: Viviane Serry)
1999-2003 Plesni laboratorij – ustanovitev in vodenje ustvarjalnega laboratorija (javni predstavitvi: 2000, 2002)
1998 potrditev programa Umetniška gimnazije, smer ples, modul sodobni ples (priprava programa in koordinacija avtorjev učnih načrtov)
1995  poučevala plesne tehnike in ustvarjalne delavnice v plesni šoli Intakt, AGON, JSKD Ptuj, Inteatro Polverigi – Ancona (IT), Tanzwochen Munchen (DE), CNDC d`Angers (FR)

UREDNIŠTVO IN ZALOŽNIŠTVO

Zbirki “Prehodi” IN “PREHODI XS”

2014 Mabel E. Todd: Misleče telo
Srečevanja glasov / Co-voicings
2013 Jasna Žmak: Drugi sočasno
2012 Lourence Louppe: Poetika sodobnega plesa
2010 Daniel Veronese: Gledališče za ptiče
Mihail Bahtin: K filozofiji dejanja
Eda Čufer in Katja Praznik: Dva eseja o plesu
2008 Sarah Kane: Skomine
John Berger: Načini gledanja
Elizabeth Grosz: Neulovljiva telesa
2007 Eve Kosofsky Sedgwick: Dotik občutka – Afekt, pedagogika, performativnost
B. Calais-Germain: Anatomija gibanja
2006 Mark Franko: Plesati modernizem/Uprizarjati politiko
Lisa Nelson: Zapisi uglaševanja
2005 Jacques Rencière: Nevedni učitelj, Pet lekcij o intelektualni emancipaciji
2004 Julia Buckroyd: Učenec plesa – Čustveni vidiki učenja in poučevanja plesa

NAGRADE IN PRIZNANJA

2015  Nagrada Ksenije Hribar za pedagoško delo – skupinska nagrada kolektivu plesnih pedagogov SVŠGL
2013  Nagrada festivala Transgeneracije 2013 za najboljšo plesno skupino 3.h SVŠGL smer sodobni ples pod mentorstvom Maje Delak in Sinje Ožbolt
Nagrada strokovne žirije na festivalu Gibanica (Zala Dobovšek, Iva Nerina Sibila, Anita Mathieu) za predstavo Sramota
Nagrada Liberalne akademije zlata ptica Maji Delak in Luki Prinčiču za izjemno svež preplet različnih praks s področja gledališča, plesa, glasbe in intermedijskih umetnosti
2010  Nagrada Prešernovega sklada za predstave Drage drage, Serata artistica giovanile in Poti ljubezni
2005  Nagrada za vizualne dosežke za predstavo HI-RES na PUF festivalu v Puli
2004  Nagrada Povodni mož za najboljšo predstavo leta – HI-RES
2003  Nagrada Povodni mož za najboljšo plesalko
2001  Nagrada za posebne dosežke na srečanju Transgeneracije Y, dijakom in mentorju za predstavo Tovariši
Nagrada Povodni mož za najboljšo predstavo po izboru Parade plesa – 6agon
1996  Nagrada povodni mož za 2. mesto po izboru gledalcev Parade plesa za plesni solo Manifestacija introverta

BIBLIOGRAFIJA

Maja Delak: Sodobni ples in kulturna vzgoja – Zbornik Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja, N. Požar in N. Bucik (ur.): Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2008.
Maja Delak: DRAGE DRAGE – REVIZIJA (Zapis procesa nastajanja predstave) – Revija in spletna stran Reartikulacija št. 4, poletje 2008
Strokovna sodelavka priprave predloga Kulturno-umetnostne vzgoje (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 2009; naročnik: Ministrstvo za kulturo RS)

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

SRAMOTA (2011)

Kako uprizoriti nekaj tako performativnega, kot je sram? Kako govoriti o nečem, kar se izmika besedam? Kako nagovoriti občinstvo brez sramotenja?

Sramota je večjezična. Telesa, zvoki, glasba, podobe in besede govorijo hkrati. Kar želijo povedati, je v prekrivanjih in vrzelih med posameznimi jeziki. Subjekte na odru in subjekte pred njim izgovarjajo na način, ki se tako kot subjekti izmika enosmiselni označitvi: s premolki, zamiki, prekinitvami, obrati, obotavljanji, podvajanji, odmevi. Nikoli nis(m)o povsem ali zgolj tukaj, vedno smo še nekje drugje, kjer lahko za hip verjamemo, da smo nekdo drug ali sanjarimo, da bi to lahko bili. Včasih igramo kar sami sebe. Priča smo lastnemu popredmetenju, ko mora telo, ki je obvladano od lastne podvrženosti pogledu, odgovoriti s tem, kar mu jemlje besedo. (Tea Hvala)

SODELAVCI:
Ustvarjalci in izvajalci: Loup Abramovici, Ingrid Berger Myhre, Maja Delak, Katja Kosi, Luka Prinčič, Maja Smrekar, Irena Tomažin
Koncept in koreografija: Maja Delak
v sodelovanju z: Loup Abramovici, Ingrid Berger Myhre, Nina Fajdiga, Tea Hvala, Katja Kosi, Luka Prinčič, Maja Smrekar, Irena Tomažin, Nataša Živkovič
Video, zvok, programiranje: Luka Prinčič
Video in scenografija: Maja Smrekar
Kostumografija: Ajda Tomazin
Oblikovanje luči: Urška Vohar
Besedila: Loup Abramovici, Ingrid Berger Myhre, Katja Kosi, Irena Tomažin
Uporabljena besedila: Lev N. Tolstoj, Mady Schutzman, Leo Lionni, Michio Kushi
Prevodi: Katja Kosi
Izvršna producentka: Nina Janež
Produkcija: Emanat
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana
V sodelovanju z: Via Negativa, Bunker, SMEEL

Premiera: , Stara mestna elektrarna, Elektro Ljubljana, SI

FOTOGRAFIJE:

 

VIDEO:


DRAGE DRAGE (2007)

Drage drage je plesna predstava, ki izhaja iz kvaziinstitucionalnega statusa sodobnega plesa v Sloveniji in temelji na užitku do fizičnega in gibajočega. Koreografinja je k sodelovanju povabila šest plesalk in igralk, ki v komaj znosni bližini sinhronih fizičnih akcij zasledujejo osebne angažmaje in se soočajo s kulturnimi konvencijami in stereotipi. Formalno in vsebinsko predstava vzpostavlja več vrst želenja sodobnega plesnega telesa in v njej ustvarjalke ne soobstajajo po principih izločene sredine, nasprotij, poenotenja ali skladnosti. V predstavi so v položaju, ko jih zapeljujeta lastna želja in užitek. Obenem pa se poskušajo poistovetiti s svojo družbeno vlogo in se izogniti ujetosti v odnos, v katerem bi lahko upoštevale le učinke svoje maske na druge. Zato poskušajo uprizoriti odprtost v hkratnem sobivanju z željo drugega.

SODELAVCI:
Koncept in koreografija: Maja Delak
Ustvarjalke in izvajalke: Maja Delak, Katja Kosi, Barbara Krajnc, Jelena Rusjan, Vlasta Veselko, Urška Vohar, Nataša Živković
Dramaturgija: Katja Praznik
Scenografija: Marko Peljhan
Originalna glasba: Gipo Gurrado, Attila Faravelli
Oblikovanje svetlobe: Urška Vohar
Kostumografija: Nadja Bedjanič
Prevajalka: Katja Kosi
Lektorica: Simona Ana Radež
Oblikovanje: Špela Drašlar
Fotografije: Zoe Vincenti
Tehnična izvedba: Janko Oven
Tehnična pomoč pri scenografiji: Bojan Mastilovič
Izvršna producentka: Sabina Potočki
Pomoč pri produkciji: Nina Janež

Premiera: , Festival Mesto Žensk / City of Women, PTL, Ljubljana

RECENZIJI PREDSTAVE DRAGE DRAGE:

»Namesto preverjenih koreografskih postopkov je Majo Delak tokrat posebno zanimala odprta, zrahljana struktura, ki je nasledek spraševanja, kako skonstruirati formo, ki razkrije vizijo sedmih ustvarjalk. Ne le da se v predstavi srečata režija in koreografija (svojevrsdtno plesno gledališče, kjer je gibalno-plesni material povezan s pevsko-igralskimi vložki), koreografinja je hkrati režiserka, ki s šestimi soustvarjalkami snuje predstavo. Takšen način dela predpostavlja obsežne predhodne diskusije, ki omogočajo artikulacijo tako posameznih pozicij kot skupne vizije. Koeografinja je konceptualni navdih z oblikovanje strukture našla pri Sedgwickovi, ki v skladu z deleuzovsko topologijo in razmislekom o alternativnih načinih uprostorjenja vpeljuje koncept zraven, ki omogoča nehierarhizirano sobivanje sedmih likov. (…) Glede strukture predstave Drage drage je posebno pomenljivo tudi, kako zavedanje o moči institucije (kulturnopolitične instance, ki kroji umetniško produkcijo in distribucijo) postane integralni del predstave. Z realizacijo scenografske zamisli Marka Peljhana, da je celoten prostor predstave opremljen z nadzornim sistemom, je vzpostavljena metafora sistema, ki sodobnoplesno dogajanje predvsem nadzira, namesto da bi ga ustrezno podpiral.”  Mojca Puncer, Maska – Pasaža pogleda, št. 113-114, pomlad 2008…»Ženska« ustvarjalnost v Sloveniji: Primer sodobnega plesa

“Drage drage so predstava, ki je angažirana v najžlahtnejšem pomenu besede, saj je njen angažma usmerjen v iskanje novih prostorov za gibanja misli in telesa. … Maja Delak v predstavi konceptualno in realno odpira telo in gib za vozlišča hkratnih manifestacij ženskega in gibalno-plesnega, v katerih sedem plesalk in igralk – poleg avtorice še Barbara Krajnc, Jelena Rusjan, Vlasta Veselko, Urška Vohar, Nataša Živković in prevajalka v angleščino Katja Kosi – v prostoru-času predstave, ki nastaja tako iz gibalnega kot mentalnega materiala, povezuje nasprotja med zunanjim in notranjim, moškim in ženskim, javnim in intimnim. Tako spregovori o dvojnosti sprejemanja svojega spola kot tudi o okvirjanju svojega spola v konvencije spola drugega. Različne vloge, ki jih preigravajo performerke, so izrazito heterogene, od Vampirele, krhkega angela, toreadorja do Adriana Celentana. Kot vztrajno drseči označevalci z izmikajočmi se označenci omogočajo tematizacije in problematizacije stališč protagonistk, ki so hkrati intimne in politične. In to ne samo v trenutku, ko vseh sedem nastopajočih pograbi puške in jih nameri v občinstvo, da bi mu odstrelile s spolom in kulturo pogojene predsodke in konvencije, a se njihova na videz radikalna gesta že v naslednji sekvenci ob glasbi iz filma Barbarella zmehča v všečno plesno zabavo, ki oznanja vseprisotnost družbe spektakla.” Tomaž Toporišič, Dialogi, št. 11-12, 2007

FOTOGRAFIJE:

VIDEO: